Dr. Peter Verlič, poslanec v Državnem zboru in občinski svetnik, je za naš portal spregovoril o aktualni problematiki grosupeljske občine. Vidni član Slovenske demokratske stranke je z obširnimi odgovori zanimivo povezal vpetost lokalne problematike v delo poslanca, hkrati pa dodobra obelodanil tudi svoj pogled na dogajanje v občini pod mandatom zdajšnjega župana.

Gospod Verlič, lep pozdrav. Najprej bi vam rad v imenu vseh sodelavcev spletnega portala grosuplje.info zaželel predvsem veliko zdravja, v nadaljevanju pa seveda zastavil tudi nekaj vprašanj, ki se neposredno tičejo problematike naše občine. Trenutno je najbolj aktualna tema izvolitev romskega svetnika. Glede na to, da je stranka SDS v Državnem zboru obstruirala glasovanje o Zakonu o lokalni samoupravi, se najbrž z izvolitvijo romskega svetnika ne nameravate kar tako sprijazniti. 

Hvala za lepe želje. Tudi sam želim vašemu portalu uspešno delo in čim več »klikov« na spletno stran. Poslanska skupina SDS se ni strinjala z zakonsko rešitvijo, ki jo je v proceduro vložil poslanec SD Luka Juri, saj je po našem prepričanju rešitev neustavna. Romskega svetnika v občini Grosuplje namreč določa arbitrarno, torej na pamet, brez kriterijev. Novela je posegla celo v pristojnosti lokalne samouprave, saj je volitve romskega svetnika v občini uzakonila kar z državno volilno komisijo, pa čeprav je samostojnost lokalne samouprave zaščitena z mednarodno listino, katere podpisnica je tudi naša država. Ob tem ponovno poudarjamo, da avtohtono naseljenim romskim skupnostim ne odrekamo pravico do predstavnika v občinskih svetih tam, kjer je ta skupnost avtohtono naseljena. Odločno pa nasprotujemo uvrstitvi občine Grosuplje med romske občine dokler niso znani kriteriji, iz katerih jasno izhaja, da je uvrstitev upravičena, zato smo na nedavni seji občinskega sveta svetniki SDS glasovali proti potrditvi mandata t.i. romskega svetnika. 

Ampak romskega svetnika bomo kljub nasprotovanju vaše stranke očitno dobili, saj naj bi o njegovem imenovanju dokončno odločilo Upravno sodišče. Z njim boste tako ali drugače primorani sodelovati.  

Ustavno sodišče RS se je opredelilo do upravičenosti uvrstitve občine Grosuplje med t.i. romske občine in posledično tudi do njene »obveznosti« imeti romskega svetnika, kar nas je presenetilo. Ustavno sodišče očitno ni upoštevalo uradnega podatka Popisa prebivalcev RS 2002 iz katerega nedvoumno izhaja, da se leta 2002 nihče v občini Grosuplje ni opredelil za Roma.

 Elko Hudorovac - izvoljeni romski svetnik

Ste morda pomislili, da je bil vzrok za tak rezultat v sami pripravi na popis? Če nekdo slabo sliši ali ne zna dobro brati, popisa pa mu popisovalec ne predstavi tako kot je treba, ta pač niti ne more vedeti, za kaj natančno gre.

Iz pridobljenih podatkov lahko sklepamo, da v tem obdobju v občini Grosuplje bodisi ni bilo Romov, bodisi, da se tu živeči Romi niso želeli opredeliti za pripadnike romske narodne skupnosti. Ker tudi iz odločitve ustavnega sodišča še vedno niso znani kriteriji določitve »romskih občin«, znana pa ni niti »obsežna študija«, smo pozvali Vlado RS  in Državni zbor RS, da javno predstavita kriterije na podlagi katerih so bile določene t.i. romske občine, hkrati pa tudi, da predstavita »obsežno študijo«, na katero se sklicujeta.  

Kako pa je s finančnim vidikom izvolitve romskega svetnika? Volitve so namreč stale kar nekaj denarja, zaradi neupoštevanja odločbe ustavnega sodišča pa sedaj finančno breme nosi občina.   

Res je, v  zakonu, ki ga je sprejela vladajoča koalicija, so vsi stroški izvedbe volitev naloženi občini. Izvedba volitev je menda občino stala 15000 evrov. Prav lahko bi počakali do rednih volitev in s tem prihranili ta denar.  

Ko sva že ravno pri temi financ in ker so občani precej slabo seznanjeni z delom svetnikov, me zanima, kako ste kot svetnik sploh plačan za svoje delo? Je plačilo odvisno od vaše učinkovitosti ali od števila sej katerih se udeležite? 

Plačilo svetnikov ureja poseben Pravilnik. Sejnina je odvisno od udeležbe na sejah ter sejah delovnih teles. Za zadnjo sejo sem prejel 193 evrov neto.

 Grosuplje v novoletni preobleki

Za trenutek se vračava k romski problematiki. Ali tudi vas, kot občana, moti kurjenje starih gum ali pa domnevno pavšalno dodeljevanje socialnih pomoči romskim družinam? To namreč sprašujem zato, ker to moti večino naših bralcev, češ, oni so deležni vseh mogočih socialnih ugodnosti in lahko delajo kar hočejo, jaz pa za zajamčeno plačo delam na normo. Gre po vašem mnenju pri vsem skupaj predvsem za osnovno nerazumevanje dejstva, da celotna romska populacija pač ne more odgovarjati za prestopke posameznikov (tako kot jaz ne morem odgovarjati za to, da moj sosed vozi neregistriran avto) ali pač za upravičen strah pred tem, da pred zakonom nismo vsi enaki? 

Saj ste si z vprašanjem že sami odgovorili. Menim, da smo skozi občinski proračun vsa leta veliko pomagali pri razreševanju romske problematike, pri čemer smo za finančna sredstva Romom vedno dali glas tudi svetniki SDS. Pred zakonom smo vsi enaki in to mora veljati tudi za Rome. Tu bi morale nastopiti in funkcionirati državne institucije od policije, tožilstva, sodstva in ostalih služb. Gre za vsebinska vprašanja, romski svetnik težav, ki ste jih omenili, sam po sebi ne bo razrešil. Občutek imam, da si sedanja koalicija v Državnem zboru  z volitvami romskega svetnika želi bolj potisniti glavo v pesek pred realnimi problemi romske populacije in njihovega sobivanja z ostalim prebivalstvom. 

  Romsko naselje Smrekec

Resnici na ljubo se tudi prejšnja koalicija ni obnašala nič manj »nojevsko«, kajti problem etiketiranja in slabega razumevanja manjšin zagotovo ne izvira od danes. In prav ta, včasih že prav zastrašujoča arogantnost državnih ministrstev (kot je v našem intervjuju omenil že g. Lesjak), me najbolj skrbi. Zdi se namreč, kot da ministrstva namenoma spreminjajo razne pravilnike in določbe po katerih se je določena občina dolžna ravnati, in po katerih lahko črpa določena sredstva. Tudi za regionalno odlagališče se zdi, da je del teh ministrskih igric. 

Sam imam iz prejšnjega mandata nekoliko drugačno izkušnjo. Kot državni sekretar na Ministrstvu za promet sem od našega župana pričakoval več angažiranja. Moram reči, da so si nekateri župani veliko bolj prizadevali po raznih ministrstvih in bili zato tudi uspešnejši. Žal je tako, da mora župan znati potrkati na veliko vrat in se ne pustiti takoj odsloviti. Spomnim se krožišča pri Kovinastroju, kjer se je gradnja zavlekla tudi zato, ker je morala vlada razlastiti občinsko zemljišče, preden je lahko Direkcija za ceste nadaljevala z gradnjo. Nisem še srečal župana, ki bi nasprotoval prodaji občinskega zemljišča za gradnjo krožišča in s tem zaviral njegovo dokončanje. To se očitno lahko zgodi le v naši občini. Povsem druga zgodba pa je umeščanje deponije za odlaganje odpadkov v Grosupljem v koncept regijskih odlagališč. Tu se strinjam z vami. Vlada je z uredbo določila 15 regijskih odlagališč v Sloveniji, med njimi tudi enotno regijsko odlagališče Trebnje - Grosuplje ter določila občine, ki morajo odlagati odpadke v to odlagališče. Način, kako naj občine to pogodbeno uredijo, pa je vlada povsem prepustila občinam samim. Tako smo dobili situacijo, da so se župani povsem legitimno borili za boljša pogodbena izhodišča za svoje občine. Pahorjeva vlada pa kljub temu, da je sama izdala predpis, razmerij med občinami glede ravnanja z odpadki in odlaganjem v deponijska odlagališča ni predpisala. Vse skupaj stoji sedaj na mrtvi točki. Zato se je Ministrstvo za okolje in prostor odločilo, da bo število regijskih odlagališč zmanjšalo iz 15 na vsega 10, nihče pa ne ve, katera bodo ta nova odlagališča. Ves dosedanji trud občin je bil torej zaman, saj se bo zgodba ponovila, tokrat z novim številom regijskih odlagališč in novim številom občin, ki naj bi gravitirala v ta odlagališča. Popolna zmeda. 

Vendar pa ste tudi sam državni poslanec in nekaj besede pri vsem skupaj vseeno imate. Lahko vlagate razne amandmaje, se za pomoč obrnete na pravne strokovnjake… Konec koncev občani to od vas tudi pričakujemo, saj ste za to tudi dobro plačani.  

V Državnem zboru sem podpredsednik Odbora za promet in član Odbora za okolje in prostor. Ker je skladno s prej omenjeno uredbo lani grozilo celo zaprtje občinskih odlagališč, saj bi morala začeti delovati že regijska, ki pa jih še nikjer ni, smo na Odboru za okolje in prostor na moj predlog v poslanski skupini SDS predlagali sklep, da se zaprtje občinskih deponij podaljša za čas do vzpostavitve regijskih odlagališč, kar je vlada tudi upoštevala. Predstavljajte si, kaj bi se zgodilo v nasprotnem primeru. Občinska odlagališča bi sredi leta zaprla svoja vrata, regijskih odlagališč še ne bi imeli, smeti pa bi enostavno obležale vsepovsod. Kot pred nekaj časa v Neaplju. Imamo pa poslanci vedno možnost postavljati ustna in pisna poslanska vprašanja, kjer sem med bolj aktivnimi poslanci, saj sem s 47 postavljenimi vprašanji na vrhu tistih poslancev, ki nam ni vseeno, kaj počne vlada in njeni ministri. Če bo potrebno, se bom oglasil tudi v zvezi z vprašanji, ki se nanašajo na našo občino.           

Na primer? 

Gre predvsem za predlog Zakona o gradnji prioritetnih železniških odsekov in odsekov javnih cest v Sloveniji. Proga Ljubljana - Kočevje bi tako npr. postala ena izmed  prioritetnih železniških smeri. Kot pa veste, sem v tem mandatu poslanec stranke SDS, ki je v opoziciji, kar glede na koalicijski glasovalni stroj pomeni, da so praktično vsi naši predlogi v Državnem zboru, pa naj bodo še tako dobri, preglasovani.

 Železniška postaja Grosuplje

Preglasovanje v našem parlamentu žal res ni nič novega, so pa novejša in predvsem zahtevnejša stvar evropska sredstva. V kakšni meri občina sploh črpa ta sredstva?  

Občinski svetniki SDS smo bili vedno zagovorniki večje udeležbe občine pri črpanju evropskih sredstev, vendar župan nekako evropski usmerjenosti ni bil naklonjen. Zelo dolgo časa je trajalo že samo to, da smo pred občino izobesili evropsko zastavo. A če bi se občinska administracija bolj potrudila ali pa bi jih k temu spodbudil župan, bi lahko bila občinska zadolženost na račun nepovratnih evropskih sredstev manjša. Evropska sredstva bi lahko črpali na račun izgradnje javne komunalne infrastrukture, ki je v naši občini precej podhranjena.  

Po vašem mnenju se torej precej stvari vrti okrog župana. Prav. Se pa v zadnjem času veliko vozil »vrti« tudi na nerealiziranem projektu krožišča Logo, kar pa že ni tako zelo »prav«. Kakšni so izgledi za njegovo postavitev? 

V prejšnjem mandatu, ko sem bil še na Ministrstvu za promet, je bilo planirano, da se nadaljuje rekonstrukcija državne Adamičeve ceste, pa tudi  Ljubljanske ceste z izgradnjo pločnikov ter izgradnjo krožišča pri Logotu. Planirano je bilo tudi sofinanciranje izgradnje nadvoza čez železniško progo v krožišču za Sončne dvore. Kot pa sem lahko videl, je Pahorjeva vlada od vseh projektov v državni proračun uvrstila samo krožišče Logo, pa še to v leto 2012. V  prejšnjem mandatu smo dokončali odsek ceste od Cikave do Grosupljega  z izgradnjo krožišča za Sončne dvore, zavarovali  dva nevarna železniška prehoda in jih opremili z zapornicami (na Cikavi in Selih), avtocesta pa je skozi Šmarje do Grosupljega opremljena s protihrupnimi ograjami. Prižgali smo tudi zeleno luč za dograditev polnega priključka na avtocesto v Šmarju pri Razdrtem, ki bo razbremenil promet skozi Šmarje ter priključek na Cikavi.   

Prehajava na izvorni problem mesta Grosuplje - njegovo nerazpoznavnost. Mesto nima mestnega jedra, ki bi določalo njegov center, pa tudi zgodovinsko gledano objekte, ki so pomemben del slovenske zgodovine, ne tržimo na pravi način. Zdi se, kot da se občani nimamo s čim identificirati in da Grosuplje ne pripoveduje nobene »zgodbe«. V zadnjem času se sicer nekaj premika v zvezi s krajinskim parkom Radensko polje, medtem ko je ideja o Grosupljem kot o mestu kipov zastala.

Mislim, da mora Občina Grosuplje postati prepoznavna kot celota. Zato bi bilo prav, da bi poleg identitete centra Grosuplje razvili še več takih prepoznavnih točk, centrov, jeder ali kakor koli jih že poimenujemo. Grosuplje je blizu Ljubljane in lahko ponudi skoraj mestno udobje, hkrati pa tudi kvaliteto podeželskega življenja. Radensko polje je prav gotovo eden izmed takih projektov. Tu je še veliko neizkoriščenih možnosti in priložnosti. 

Zdaj, ko imamo kup novih naselij z nedorečeno prometno infrastrukturo, je še bolj očitno, da se v Grosupljem več ali manj vse gradi na »lepe oči«, pri čemer imajo največ besede bogati podjetniki, ki imajo dobra poznanstva. Seveda je to najlaže zanikati, ampak če sva čisto odkrita, je to vendarle vidno na vsakem koraku. Imamo Sončne dvore in nezavarovan železniški prehod, čez katerega vsakodnevno vozi preko 1000 vozil. Imamo avtoprevoznika, ki ima parkirišča na štirih različnih lokacijah v Grosupljem in ki obenem brezplačno demonstrira brezobzirno vožnjo. Imamo nove občinske stavbe, zraven pa avtobusno postajo, ki je še najbolj podobna postajališču iz filma »Ko to tamo pjeva«. 

Najslabše je, kadar takšni ali drugačni interesi prevladajo nad javnim interesom, sploh pri urbanizmu in prostorski politiki. V pripravi je nov občinski prostorski načrt, ki zelo restriktivno posega v prostorski razvoj občine. Naša svetniška skupina je precej kritična do sedanjega predloga načrta. Menim, da gre za tako pomemben dokument, da je prav, da si vzamemo čas, prisluhniti pa bo treba tudi ljudem ki tu živimo. Ne bi bil rad kritičen do stroke, toda tako odklonilnega stališča do pobud občanov z njihove strani pa res nisem pričakoval.     

 Avtobusna postaja Grosuplje

Ko sem že omenil avtobusno postajo, bi vas povprašal tudi kako je z možnostjo podaljšanja mestne avtobusne proge številka 3 do Grosupljega. Zveni kot znanstvena fantastika, pa vendarle – kako realni so ti načrti?  

To je pobuda, ki sem jo naslovil na župana in ki bi bila izrazito v korist naših občanov in občank. Ko ste me prej vprašali, kaj lahko storim kot poslanec, naj povem, da sem v tej zvezi predlagal tudi spremembo Zakona o prevozih v cestnem prometu, s katerim bi še dodatno lahko omogočili razvoj mestnega prometa med občinami. Po tem predlogu bi lahko Ljubljana, Škofljica in Grosuplje skupaj z Ministrstvom za promet hitro uskladili potek in vozni red proge 3. Žal pa je Pahorjeva vlada in kasneje koalicija v Državnem zboru ta predlog zavrnila. Škoda. Očitno so podlegli lobijem avtobusnih prevoznikov, ki imajo podeljene in plačane koncesije, pa čeprav vozijo prazne avtobuse, namesto, da bi prislunili interesu ljudi. Če pripelje mestni avtobus v Medvode, lahko tudi do Grosupljega. Nisem vrgel puške v koruzo. Grosuplje in Škofljica potrebujeta mestni avtobus.    

Vračam se k projektu Grosuplje - mesto kipov. Sam sem bil ob začetku projekta nad idejo navdušen , vendar pa je s slabim vzdrževanjem in s slabo umeščenostjo kipov v prostor projekt precej klavrno potonil v povprečju vaškega dojemanja kulture. Nekaj smo pri tem krivi tudi prebivalci sami, saj smo lahko na igrišču Brinje vsakotedensko  priča pravemu barbarskemu vandalizmu nad umetninami. Vseeno pa se zdi, da so vsi ti pol-projekti izvedeni brez pravih vnaprejšnjih raziskav in analiz, po realizaciji pa javnosti tudi niso primerno predstavljeni. 

V preteklosti sem na občinskem svetu večkrat poudarjal, da občina potrebuje vizijo in strategijo razvoja. Nisem zato, da se pišejo debele študije, vendar menim, da potrebujemo vsaj nek razvojni okvir o tem, kaj želimo. Če občina npr. zgradi stanovanjsko naselje, ne da bi pri tem pomislila na potrebe novih stanovalcev glede vrtcev, šol, infrastrukture ali takih podrobnosti, kot je nezavarovan prehod čez železniško progo, potem imamo nekako takšno sliko, kot nam jo ponujajo grosupeljski kipi. Odločili smo se zanje, imamo jih, sedaj pa ne vemo kako naprej. Če bi jih znali zapisati v neko celovito zgodbo - tudi kulturnega razvoja občine -, bi to lahko bila dodana vrednost kvalitete življenja v občini. Tako pa se moram strinjati z vašo oceno.

Da ne bom označen le za nergača, vas zdaj vprašujem, na kaj v Grosupljem pa ste ponosni?  

Ponosen sem na dan, ko je šolski kombi prvič zapeljal skozi vasi v občinah, ki do takrat niso imele urejenega šolskega prevoza, saj sem si za to ves čas močno prizadeval. Zelo si želim, da bi vsi naši otroci v občini  imeli varno pot v šolo. Če bi uspeli na občini najti dogovor še npr. z Društvom upokojencev ali pa občinsko Zvezo šoferjev in avtomehanikov ter s pomočjo njihovih prizadevnih članic in članov vsak dan  varovali nevarne šolske prehode, bi bil pa sploh vesel.  

Seliva se nazaj v parlament in sicer k resoluciji o obsodbi totalitarizmov in povojnih pobojev. Nad stališčem ostalih kolegov iz parlamenta ste - vsaj glede na vašo strankarsko pripadnost - najbrž nezadovoljni, kajne?

Evropsko resolucijo o obsodbi totalitarizmov so v Evropskem parlamentu podprli vsi slovenski evropski poslanci vseh političnih strank. Doma, v slovenskem parlamentu, pa trenutna vladajoča koalicija SD, LDS, Zares in Desus ideološko ni zmogla evropske perspektive.  

Glede obsodbe totalitarizmov in vseh povojnih ter medvojnih pobojev (seveda tudi s strani domobrancev) se strinjava, vendar pa imam glede tega, da se naš nekdanji režim označuje za totalitarnega, določene pomisleke. Za totalitarizem morajo biti namreč izpolnjeni določeni pogoji. Tita, na primer, ne moremo enačiti s Stalinom.  

Imamo pravico do zgodovine. Danes živimo v demokratičnem sistemu, zgodovina je zame znanstvena veda, zato je prav, da se o tem izreče zgodovinska stroka, pa čeprav se pri tem odprejo teme, ki so bile za nekdanji režim neprijetne. Če so se zgodile, imamo o tem pravico vedeti in jih pravilno umestiti v zgodovino.  

Ampak potem bi se morala moja generacija celotne zgodovine učiti na novo. Saj bi se nam zmešalo od vseh protislovij! Sicer pa o tej temi lahko na široko beremo tudi v lokalnem časniku, čeprav se zdi, da je kar nekaj  političnih in zgodovinskih člankov napisanih precej pristransko, brez pravih primerjav, mestoma tudi v precej napadalnem tonu. S tem seveda ni nič narobe, kadar človek podaja svoje mnenje, vendar pa se zdi za časnik, financiran s strani občine, to vendarle neprofesionalno, saj je časopis namenjen vsem prebivalcem občine in ne le tistim s »pravim« tolmačenjem zgodovinskih dejstev.  

V tem, da se krešejo mnenja, ni nič narobe.  

Seveda ne, vendar v tem primeru ne gre za izmenjavo mnenj, ampak za podajanje »svoje« resnice, financirano s strani občine. Kaj ne bi bilo pametno nekoliko umiriti »konje«  in o zgodovinskih resnicah ali polresnicah v občinskem časopisu pisati objektivneje?

... 

V decembrski številki grosupeljskih Odmevov ste dejali, da so internetni mediji lahko dodatna oblika informiranja, ne morejo pa nadomestiti papirja (kar deloma drži, še posebej za naš kraj). Bi bili v občinskem svetu pripravljeni podpreti predlog za financiranje še kakšnega tiskanega časopisa? 

Saj v Šmarju poleg Grosupeljskih odmevov dobimo na dom še tiskano glasilo Šmarc, vzpostavljena je tudi internetna stran krajevne skupnosti Šmarje - Sap. Obvešča nas radio Zeleni val, pa TV Grosuplje, za katero upam, da bo vidna po vsej občini, vaš spletni portal si tudi utira pot v informativni prostor. Torej, možnosti za dobro informiranje je že sedaj kar precej. 

Že, vendar naš portal za delovanje ne prejema nikakršne finančne pomoči s strani občine in tu nastane bistvena razlika v resničnem dojemanju tistega, kar zapišemo na našem portalu... Gospod Verlič, v vsakem primeru se vam za vaše odgovore zahvaljujem, hkrati pa upam, da bova imela podoben pogovor možnost opraviti tudi v vašem naslednjem poslanskem mandatu. Želite bralcem portala  grosuplje.info  sporočiti še kaj? 

Hvala za povabilo, vse bralke in bralce pa vabim, da me obiščejo na svetniških pisarnah SDS, ki jih po razporedu organiziramo v pisarni SDS v Grosupljem. Name ter na moje kolegice in kolege pa lahko preko spletne pošte ali spletne strani SDS Grosuplje naslovite svoja mnenja, predloge in vprašanja. Za konec bi želel vsem bralcem še sporočiti, da se z dobro voljo in nasmehom lahko doseže marsikaj.   

Intervju opravil: Damjan Perme

Fotografije: Vasco in RL 

(C) Grosuplje.info

Pogovor o tem prispevku na forumu. (2 objav) 

Zaznamki: