Janez Lesjak, župan občine Grosuplje v tretjem mandatu. Prejemnik častnega znaka svobode Republike Slovenije. Veteran osamosvojitvene vojne. Rojen 6.3.1950 v Grosupljem. Za naš medij je spregovoril o aktualnih vprašanjih naše občine.

Gospod župan, lep pozdrav. Najprej bi vam rad v imenu vseh sodelavcev spletnega portala www.grosuplje.info v letu 2010 zaželel predvsem veliko zdravja, da pa ne bi ostalo le pri dobrih željah, vam v nadaljevanju postavljam tudi nekaj vprašanj, ki se neposredno tičejo problematike naše občine. Na prvem mestu so tu zapleti pri izgradnji modularnega vrtca. Kaj natanko je šlo narobe pri njegovi postavitvi?

Za izgradnjo modularnega vrtca smo se v občini odločili glede na veliko število odklonjenih otrok. Ta način je bil tudi najhitrejša možnost, da pridemo do novih prostorov. Vzor so nam bili že zgrajeni tovrstni vrtci v drugih občinah in tudi mi smo pridobili vsa potrebna dovoljenja - vključno z  gradbenim dovoljenjem. To tudi pomeni, da v tistem trenutku ni bilo nobenih ovir za gradnjo vrtca. Terminski plan je bil oktober 2009 in če ne bi prišlo do znanih zapletov, bi vrtec že deloval.

Torej zaplet ni posledica birokratske napake ali nepoznavanja predpisov s strani občinskih funkcionarjev?

Zaplet pri izdaji uporabnega dovoljenja je nastal zaradi  novega pravilnika Ministrstva za šolstvo in šport, ki so ga sprejeli kake pol leta pred našo investicijo in ki za take objekte zahteva višino prostorov 3 metre. Višina elementov v našem vrtcu -  kot tudi nekaterih drugih vrtcih - pa je bila 2,70 metra. Z  ministrstva so nas tako obvestili, da zaradi tega ne bodo sofinancirali našega projekta, ob tem pa so nam zaželeli uspešen zaključek gradnje.

Tole resda diši po aroganci s strani ministrstva, ampak vseeno - kaj naj si človek v času, ko iz službe letiš že samo za to, ker nekomu ni všeč barva tvojih las, misli o podjetju, ki za astronomsko vsoto noče prevzeti prav nobene odgovornosti za nastali položaj?

Projekte za vse take objekte izdela projektantska firma, ki na natečaju pridobi posel. Projektant mora upoštevati tudi vso tozadevno zakonodajo.

Kdaj lahko torej starši pričakujejo, da se bodo otroci resnično naselili v vrtec?

Zaradi medijske odmevnosti so vsi pristojni organi za izdajo uporabnega dovoljenja izrazito poostrili svoje pogoje, tako, da je temu sledila tudi zavrnitev na prvem in drugem pregledu. Danes (18.1. 2010, op. p.) smo odpravili še zadnje pomanjkljivosti in računamo na hitro izdajo uporabnega dovoljenja.

Mi lahko postrežete z dejanskim številom otrok, zavrnjenih pri vpisu v vrtec? To sprašujem predvsem zato, ker imajo starši na odločbi napisano eno (višjo) številko, v medijih pa se vztrajno omenja drugo (manjšo) številko.

Lansko leto je bilo zavrnjenih 160 otrok, od tega jih bo dobilo v novem vrtcu varstvo 48. Za leto 2010 je do aprila zavrnjenih še 112 otrok, torej bo skupno število nevpisanih otrok okoli 230. Podatki o potrebah do konca leta pa še niso znani.

Poleg vrtca je najbolj aktualna zadeva izvolitev romskega svetnika. Če se prav spomnim, ste pred kratkim za osrednji slovenski medij dejali, da se pri zadnjem popisu prebivalcev v občini nihče ni izrekel za Roma, kar se glede na njihovo pogosto pojavnost zdi precej čudno. Je morebiti problem tudi v tem, da se popis ni izvajal v skladu s predpisi?

Uradno v občini Romov skorajda ni, ker so se na zadnjem popisu očitno izrekli za druge narodnosti.

S prejšnjim vprašanjem sem hotel predvsem opozoriti na to, da občani zaradi takih in podobnih zapletov nemalokrat dobijo občutek, da se v naši občini vse preveč stvari rešuje »po domače«. Gledano s stališča občana-laika se zdi zaplet pri neizvolitvi svetnika nekoliko absurden, saj če je nekaj naložilo ustavno sodišče, je to pač potrebno upoštevati, ker na tem temelji pravna država.

V občini Grosuplje formalno nasprotujemo spremembi zakonodaje, ki je občini naložila obveznost, da izvoli romskega svetnika. Predvsem je bilo sporno to, da ni bilo nikakršnih kriterijev, po katerih se omenjene občine določajo. Dejstvo, da je trenutno prijavljenih samo 41 romskih volivcev, kar je 0.3 % volivcev v občini (v občini je okoli 13.000 volivcev), je dokaz, da je bila uvrstitev občine Grosuplje v to kategorijo izven vseh uveljavljenih kriterijev in norm. Na tako nekritično in arbitrarno določanje občinski svetniki pač nočejo pristati in tako zakonsko pravico ter možnost tudi imajo.

Sicer pa se zdi, da ljudi bolj kot izvolitev ali neizvolitev romskega svetnika predvsem moti to, da za Rome ne veljajo enaki zakoni kot za druge občane (primer tehnično pomanjkljivih ali neregistriranih vozil, v katerih se majhni otroci nepripeti peljejo na prednjih sedežih, velika denarna nadomestila, ipd.). Kako vi gledate na dejstvo, da je Romom dopuščeno marsikaj, kar drugim občanom ni?

Na vaše vprašanje nimam kaj dodati, saj odgovarja samo sebi. Pri pristojnih instancah na to nenehno opozarjamo in s tem dokazujemo, da je to samo potuha, ki Romom pri odpravljanju  njihovih socialnih in civilizacijskih težav ni v pomoč. Ker se družba z Romi in njihovimi problemi ne želi ubadati, se odgovorni bojijo vsakršnih očitkov o rasni nestrpnosti, diskriminaciji, itd., torej se obnašajo kot slabi starši, ki se ne želijo ubadati s svojimi otroci in njihovimi problemi. Raje jim dajo denar, da ne tečnarijo in da se jim umaknejo izpred oči. Take razmere in privilegiran status večini Romov tudi najbolj ustreza, razmere pa gredo iz slabega na slabše.

Konkretno bi vas rad povprašal  tudi po stroških novoletne osvetlitve. Ta je sicer privlačna, vendar se zdi, da z zastarelimi sijalkami ne najbolj varčna. Pa tudi kakšne posebne »zgodbe«, s katero bi se Grosuplje poistovetilo, v njeni postavitvi ni zaslediti. Morebiti tu ne bi bilo slabo slediti zgodbi o Grosupljem kot mestu kipov, torej z osvetlitvijo povedati neko »zgodbo«?

Novoletna okrasitev ni največji problem. Tudi sami smo bili v dilemi ali v teh kriznih časih Grosuplje okrasiti ali ne. Osebno mislim, da je prav, da se da poudarek na praznične dni. Druga stvar pa je varčnost, oz. varčevanje. Menjava starih svetil za nova, bolj ekonomična, teče postopoma, saj bi bil strošek zamenjave vseh svetil naenkrat prevelik. Za omenjeno okrasitev Grosuplja, Šmarja in drugih naselij je bilo porabljenih okoli 27.000 €.

Bralce našega portala moti tudi gost promet težkih vlačilcev, ki precej neugnano drvijo mimo šole na Adamičevi ulici in čez mali Slivniški most. Najbrž ne bi bilo napak, če bi čez kritične odseke ali ob določenih urah takim vozilom vožnjo prepovedali. Konec koncev ima podjetnik, na katerega leti ta kritika, že urejeno velikansko parkirišče blizu Cikave in mu res ne bi bilo potrebno vlačilcev parkirati še na svojem dvorišču.

Adamičeva cesta je državna cesta in na njej veljajo veljavni prometni predpisi. Občina nima pristojnosti regulirati promet, le policija lahko izvaja nadzor. Ob tem bi dodal, da je v Grosupljem in okolici velik problem predvsem nedisciplina voznikov. To je malodane skoraj nemogoče krotiti. Na občinskih cestah se trudimo in postavljamo prometne ovire, na državnih tega žal ne smemo. Dokler ne bomo postali bolj disciplinirani kot narod v celoti, bomo vedno imeli take težave. Ob povečani kontroli policije na cestah pa seveda kazni najprej plačajo domačini, ki tudi najbolj kršijo predpise (predvsem prehitra vožnja).

To ste sicer lepo povedali, ampak če državo na nevaren odsek opozori občina, ima to drugačen učinek, kot če pobudo naslovi navaden občan.

Tako bi si mislili, pa žal temu ni tako. Občani so »javno mnenje« in predvsem volivci, župan pa je v državni upravni mašineriji samo eden od birokratskih koleščkov, ki ga po potrebi gladko preslišijo.

To pa ni ravno razveseljiva novica. Torej imamo državni aparat, ki se boji svoje sence.

Država se boji in reagira predvsem na državljane in njihovo mnenje. Javnost ima pri nas neverjetno moč. S tem pa ne želim reči, da se na občini težav ne trudimo odpravljati, prav nasprotno - večino problematičnih točk smo že odpravili.

Potem bom nadaljeval kar na sledečem primeru. Sam sem recimo kot občan zelo zadovoljen z novo knjižnico in z igriščem pri Osnovni šoli Brinje. Nisem pa, na primer, zadovoljen z Glasbeno šolo Grosuplje in z odsotnostjo mestnega jedra, torej nekakšnega centra, ki bi Grosuplje res naredilo za »pravo« mesto. Zdi se, da se prebivalci z mestom ne moremo poistovetiti. Je v prihodnosti pričakovati kakšen premik v tej smeri?

Sam bi poudaril, da se občina Grosuplje in predvsem mesto Grosuplje razvijata zelo hitro. Vsakemu takemu razvoju sledijo problemi, katere opazimo in čutimo vsi. Nobeden od teh, ki ste jih navedli v tem intervjuju ni velik ali kritičen, in tudi to je dokaz kaj dojemamo kot problem in težavo v okolju. Žal nismo bajno bogata družba, kot bi si kdo mislil, tako, da še dolgo ne bo postorjeno vse kar si kdo želi. Živimo prezahtevno, zato je predvsem potrebno nekaj osebne samokritičnosti ter realnega pogleda na čas in prostor v katerem živimo.

Foto: Diplomsko delo: Nov kulturni center Grosuplje z glasbeno šolo, Avtor: Veronika Ule, Mentor: prof.dr. Aleš Vodopivec u.d.i.a., Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, 2009

Ob koncu ne morem mimo teme, ki našim bralcem nikakor ne da miru. Gre za grosupeljske Odmeve, časopis, ki ga nekateri imenujejo gasilsko glasilo, drugi lokalni časopis SDS, spet tretji življenjski projekt Jožeta Mikliča (glavni urednik, op.p.). Kako vi gledate na tako buren odziv ljudi?

Nisem vesel, da naš lokalni časopis vzbuja toliko negativnih odzivov in konfliktov. Tudi sam jih namreč prestrezam veliko. Urednika izbira in potrjuje Občinski svet (torej politika), zato se kot župan v uredniško politiko ne morem in ne želim vtikati. Kar se tiče tem, ki obravnavajo problematiko, pomembno za naše okolje, nimam večjih pripomb in jih večinoma podpiram. Me pa motijo politične in kvazi zgodovinske teme z izrazito sovražno, mestoma celo razdiralno vsebino. Enostransko obračunavanje z našo polpreteklo zgodovino je v današnjem času in v tem, s takimi dogodki še posebej obremenjenem okolju, z vidika medgeneracijskih in medčloveških odnosov skrajno problematično. To v lokalni časopis ne sodi in je vsekakor zloraba njegovega poslanstva.

In koliko denarja je zanj namenjeno?

Za izdajo lokalnega časopisa je v proračunu za leto 2010 namenjeno nekaj čez 113.000 €. 

Imate za naše bralce še kakšno sporočilo?

Osebno sem nad stvarnostjo v našem okolju zadovoljen. Vem tudi, da se kaj dosti več v tem času in predvsem s temi sredstvi ni dalo in se ne da narediti, ter da bo veliko nedorečenega ostalo tudi za zanamce. Sicer pa se vam za vaša vprašanja zahvaljujem in želim vsem vašim bralcem v letu 2010 vse dobro.

Intervju opravil: Damjan Perme

Avtorji fotografij: občina Grosuplje, Veronika Ule, Vasco, RL ( arhiv Grosuplje.info)

(C) Grosuplje.info

Pogovor o tem prispevku na forumu. (5 objav) 

Navedba vira tega članka v primeru sklicevanja ali povzemanja.

Kopiraj od tu:______
Spletna stran Grosuplje.info: Intervju z Janezom Lesjakom, županom občine Grosuplje. http://www.grosuplje.info/novice/intervju-z-janezom-lesjakom-zupanom-obcine-grosuplje.php
do tu____

Zaznamki: