Pogosto pravimo, da je padel bodisi suh, bodisi moker sneg. Suh sneg običajno imenujemo pršič, mokremu pa večkrat rečemo tudi južen sneg. Da se sneg med seboj razlikuje največkrat opazimo pri odmetavanju z lopato ali pri izdelavi snežnih kep in snežakov. Snežna odeja ima v odvisnosti od vsebnosti vode pri enaki debelini različno težo. Zaradi tega debelina snežne odeje še ni pravi pokazatelj snežne obtežbe, ki je pri  načrtovanju strešnih konstrukcij zelo pomembna.

Letošnja zima je v Grosupljem radodarna s snegom. Nadpovprečna količina padavin je v januarju in februarju povzročila debelo snežno odejo, ki se je sredi februarja zaradi odjuge pričela hitreje tanjšati. Potem, ko smo imeli v Grosupljem 11. februarja  61 cm snega, ga je bilo 18. februarja popoldne še 34 cm. Ker je bilo za hitro zmanjševanje debeline snežne odeje v večji meri krivo njeno sesedanje, manj pa taljenje, se količina vode v zadnjem tednu dni v snežni odeji ni bistveno spremenila. Tako je 18. februarja, dan pred prvim obilnejšim dežjem letos, 34 cm debela snežna odeja s površino enega kvadratnega metra vsebovala približno 100 litrov vode. To pomeni, da snežna obtežba streh s tolikšno količino snega znaša 100 kg/m² oz. 1kN/m². Primerjava s podatki Agencije Republike Slovenije za okolje o največji pričakovani snežni obtežbi s povratno dobo petdeset let kaže, da sedanja snežna obtežba glede na dolgoletno povprečje za Grosuplje ni izjemna.

Kljub temu je bilo po Grosupljem mogoče opaziti posameznike, ki so z nadstreškov za osebna vozila odmetavali sneg oz. so jih podprli z dodatnimi podporami. Če je sedanja snežna obtežba še sprejemljiva za nadstreške (npr. nadstrešek s površino 20 m² in s 34 cm snega nosi dve toni snega), pa je potrebno vedeti da pričakovane padavine v obliki dežja lahko prispevajo dodatno težo. Določena količina snega se bo ob tem sicer stalila, a se bo vsebnost vode v snežni odeji prav na račun dežja povečala. Ne gre prezreti podatkov o nosilnosti domačih nadstreškov in raznih montažnih hal, o katerih lahko na spletnih straneh proizvajalcev preberemo, da so nekatere dimenzionirane prav na snežno obtežbo 100 kg/m².

Sliki: Zasilne dodatne podpore ojačane z železnim L profilom (levo) in močno obremenjena nosilna konstrukcija starejšega ostrešja drvarnice (desno)

 V goskem svetu so vsakoletne snežne obtežbe mnogo večje od tistih v nižinah (spodnja slika: Koča na Komni, 27. februarja 2009)

Nekatere zanimive povezave:

Karta snežnih obtežb v Sloveniji s povratno dobo 50 let

Karakteristične snežne obtežbe v Sloveniji

Največje količine snega in snežne obtežbe po Sloveniji

Obremenitve strešnih konstrukcij

O snegu v Sloveniji 

 Iztok SINJUR

Zaznamki: