Osrednji poletni mesec, julij oz. mali srpan, slovi kot običajno najtoplejši mesec v letu. Temu primerna so tudi pričakovanja vseh tistih, ki se v tem času bodisi podajajo na dopust, bodisi »lovijo« primerne dni za žetev ali košnjo. Letos se s stališča dopustnikov čez vreme ne gre pritoževati, a če je kdo mislil, da je to »tisti pravi poletni julij iz starih časov«, se je pošteno zmotil.

V Grosupljem smo 24. julija po hudi vročini doživeli ohladitev in nekaj težko pričakovanega dežja. Medtem, ko je bilo dan prej še preko +34 °C, je hladna fronta s plohami in nevihtami dodobra ohladila ozračje. Popoldne je samodejna vremenska postaja zabeležila komaj +18 °C.

Kljub ohladitvi in padcu temperature zraka se verjetno najtoplejšemu juliju v vsaj zadnjih šestdesetih letih ne bomo izognili. Analize Urada za meteorologijo Agencije RS za okolje za prvi dve dekadi julija kažejo občutno previsoke temperature in sušo.

Slika 1 in 2: Potek povprečne temperature zraka v prvih dveh tretjinah julija 2010, v letih 1951–2010 in povprečje 1961–1990 (vir: ARSO)

Poletje, ki bi si ga lahko naši starši in stari starši v času svoje mladosti predstavljali le v sanjah, se sedaj marsikomu zdi »normalno«. Zgovoren je tudi podatek, da so tako visoko povprečno temperaturo zraka prvih dveh dekad julija, v prejšnjem stoletju celo v Portorožu beležili le ob najbolj vročih poletjih.

VIR: 

http://www.arso.gov.si/vreme/zanimivosti/ (25.7.2010)

Iztok Sinjur

Zaznamki: