Vladimir Nabokov: Vabilo na usmrtitev

(Cankarjeva založba 2009)

Cincinnat C. je zapornik v zaporniški celici, ki čaka na usmrtitev in za katerega je jasno, da ni kriv. Seveda želi svojo krivdo osmisliti in ji dati znano obliko, obenem pa želi ohraniti še zadnjo trohico dostojanstva. Jasno pa je tudi, da je svoje dostojanstvo že zdavnaj zapravil.

In seveda nikomur od vas, ki še niste prebrali knjige, ni jasno o čem govorim. Razen če vam prišepnem (ubogi jaz, če v vicah prisluškuje Nabokov), da v celici, v kakšnem temnem kotu, zraven njega najbrž sedi Franz Kafka. Ta je bil sicer ob nastanku romana že dobrih deset let mrtev (in bojda Nabokovu popolnoma neznan), kar pa niti ni važno, saj je njegovo ime uporabljeno le za ponazoritev skrivnostne mučnosti, ki preveva cel roman. Bodisi mučnost predstavlja direktor jetnišnice, ki na groteskni način pripravlja Cincinnata na neizbežen konec, bodisi njegova mladoletna hčer, ki izzivalno privzdiguje krilce; bodisi upanje predstavlja velikanska vešča, ujetnica zanemarjenega paznika, bodisi vplivni rabelj, ki jetnika sistematično pripravlja na njegov konec. Kakorkoli že, Nabokov je s svojim izrednim občutkom za podrobnosti in ob prefinjeni rabi jezika (tu gre očitno tudi za izjemen prevod Neže Zajc) briljantno ponazoril nemoč posameznika pred represivnim aparatom, ki z uporabo izdelanih psihičnih mučilnih metod človeka-obsojenca z lahkoto razstavi v prafaktorje.

Vabilo je na voljo tudi za vas - v grosupeljski knjižnici, seveda.

Avtor: Damjan Perme

Zaznamki: