Kultivator 2010, 19.11.2010, KD Grosuplje

Petkov dogodek v organizaciji ZKD Grosuplje je postregel s samimi presenečenji. Prvo me je čakalo že na vhodu, saj sem pogrešil kar nekaj lokalnih prvoborcev, s katerimi smo še v časih Cinema puba tvorili jedro rokerske subkulture v Grosupljem. Ali so temu botrovale družinske obveznosti ali pač le slaba koncertna kondicija, sicer nisem uspel dognati, zato pa sem hitro ugotovil, da je prelom tisočletja prinesel v Grosuplje več kot le nov supermarket. Novi obrazi, med katerim je bilo prepoznati predvsem “priseljensko” kvazi avantgardo in nekaj naključnih radovednežev, so namreč napovedovali barvito soočenje različnih subkultur, od katerega pa ob splošni anemičnosti prisotnih ni ostalo kaj dosti.

Ob vstopu na prizorišče me je v negativnem smislu presenetilo prazno preddverje - menda zaradi prepovedi točenja alkohola - in pa gledališko vzdušje v dvorani. Gala rock koncert s sedežnim redom? No ja, očitno je možno tudi to. So pa zato za najlepši del večera - tako, kot se tudi spodobi - poskrbeli nastopajoči.

Pozitivne svinje (kot gost je nastopil tudi Leki Cash) so se tako lotile vseh zvrsti, katere so jim prišle na misel, Peter Zajc pa je s svojo virtuoznostjo poskrbel za nemalo šušljanja med prisotnimi, saj se je na trenutke zdelo kot da poslušamo slovensko verzijo Nuna Bettencourta.

Rock inženirji so z venčkom priredb poskrbeli za pošteno dozo novodobnih hitov, med katerimi smo lahko prisluhnili tudi zelo solidnim izvedbam RHCP, Audioslave, Queens of the stone age in celo Muse, navdušila pa je tudi z energičnim basom nabita obdelava Jacksonove uspešnice Beat it. A če je odrska statičnost nekaj, kar mora sicer odlični vokalni inženir nujno spremeniti, zadnjim nastopajočim, Slovenijatruplo, glede prezence na odru ni bilo kaj očitati.

Slovenijatruplo, legende zlate dobe slovenskega panka, ki so s komadom Kure na gnoju spisale enega večjih slovenskih zimzelenih hitov, so namreč z dodelanim in energičnim nastopom ponudile pravi pravcati prog pank! Hja, očitno je s Petrom Zajcem na kitari in Juretom Gošnikom na vokalu mogoče izumiti tudi to (tako, kot je Lekiju Cashu z desetminutnim intermezzom med nastopom Rock inženirjev in Slovenijatruplo uspelo od mrtvih obuditi pravega “moža v črnem“).

Večer je bil torej več kot radodaren z dobro godbo in vrhunsko osvetlitvijo, ko pa sem po zaključni mehiški zakuski in kozarčku vina pošnofal še po zaodrju, sem se lahko prepričal, da je bil na tehnični ravni večer organiziran kot se šika. Sicer s ponesrečeno izbiro kraja in brez prave gostinske ponudbe, vendar pa ob dejstvu, da je Simoni Zorc in ekipi - kljub ne le simbolični vstopnini - uspelo skorajda popolnoma napolniti dvorano. Torej, če bomo prihodnji Kultivator dočakali na nogah in z ohlajenim grlom, se nam za rock v Grosupljem ni bati.