Pohodniki so na pot krenili iz Zagradca pri Grosupljem ob 7.30 uri.  Radensko polje je bilo po letošnjih poplavah v zgornjem delu še vedno pod vodo, tako da si ni bilo moč ogledati požiralnikov  Veliko Retje, Srednic in ponora Beznice.  Lahko pa so opazovali veliko število  rac, čapelj in drugih ptic, le labodi, ki so že prileteli na zimsko letovanje na Radensko polje, so se skrivali.

Pohodniki so lahko stopili na Radensko polje šele v drugi polovici nasproti Kopanja. Na svoji poti proti Zatočnim jamam so lahko opazovali, kako visoko so segale vode. Kopanj je ob poplavah postal praktično otoček, saj ga je z Veliko Račno povezoval le ozek pas kopnega.

Šica je že postala ponižna in tudi v Viršnici je bila presenetljivo malo vode v strugi. Vseeno pa je bil sprehod ob reki v podzemlju za vse lepo doživetje.

V drugem delu so pohodniki hodili po področju, kjer so v prvih novembrskih dneh potekali srditi boji partizanov z Nemci. Nemci so zardi porazov, ki so jih tu doživljali, požgali vasico Gabrje, v kateri se še vedno lahko vidijo ruševine hiš, čeprav se  sedaj  v vasi veliko gradi.

Na Ilovi Gori so se pohodniki pridružili velikemu številu zbranih na spominski prireditvi pri grobnici 70 padlim neznanim partizanom  .

Slavnostni govornik, akademik, pisatelj Ciril Zlobec, ki je bil tudi sam udeleženec narodno osvobodilnega boja, je v svojem govoru potrkal na našo vest. V času narodnoosvobodilnega boja so se partizani znali odpovedati marsičemu. V borbi proti fašizmu, ki si je zadal za cilj dobiti vojno, izbrisati Slovence s slovenskega ozemlja, si ga razdeliti po svoje, odpraviti slovenski jezik in nas potujčiti, so se partizanski borci temu odločno uprli. Borba na slovenskem ozemlju je bila hujša tudi zato, ker je dejansko šlo za naš obstoj. Zato ni možna sprava s tistimi, ki so se odločili pomagati fašizmu v njihovih namerah. Nobeno izgovarjanje na borbo proti komunizmu ne more opravičiti pomoči fašizmu.

Slavnostni govornik se je dotaknil tudi današnje situacije in opozoril na to, da smo pozabili, da se je potrebno v času krize čemu tudi odpovedati. Ni sprejemljivo, da nekdo, ki ima zagotovljeno zaposlitev v javni upravi, stavka za ohranitev privilegijev in pri tem prizadene in oteži življenje tisočim delavcem v gospodarstvu, ki zaradi krize ostajajo brez plač.

Spominsko prireditev so s svojim kvalitetnim programom obogatili tudi  glasbeniki glasbene šole Grosuplje, pevci in recitatorji, ki delujejo pod okriljem Zveze kulturnih društev Grosuplje ter odhajajoči župan s svojim uvodnim govorom.

Po prireditvi se je bilo lepo pogovarjati s preživelimi borci, udeleženci bojev na Ilovi gori, ki so se ganjeni spominjali dogodkov iz tistih težkih novembrskih dni leta 1943.

Večina udeležencev se je zadržala na tovariškem srečanju pred gasilskim domom, pohodniki pa so nadaljevali pohod po gozdovih Ilove gore. Pot jih je vodila mimo spominskega znamenja »pri Križu«, kjer so padli prvi borci, mimo spomenika v počastitev ustanovitve Grosupeljske čete, do izhodišča v Zagradcu.

Združenje borcev za vrednote NOB Grosuplje je na pohod in prireditev povabilo tudi šolsko mladino, tabornike, skavte, predstavnike dekanije Grosuplje in predstavnike medijev.

Žal tistih, ki bi lahko poročali o prireditvi in prikazali dogajanje, na prireditvi ni bilo. Bilo pa ni tudi predstavnikov medijev in TV ekip, saj društvo, ki s prostovoljnim delom pripravlja takšne prireditve, nima finančnih sredstev za plačilo le-teh.

Izgleda, da tudi novinarji niso več tisto, kar bi človek, ki prostovoljno deluje v društvih, pričakoval od njih.

Vsi, ki ste letos zamudili to priložnost pa ste lepo vabljeni na prireditev naslednje leto.

Grosuplje 16.10.2010   

Predsednik ZB NOB Grosuplje

Franc Štibernik

Foto v galeriji: Marjan Trobec

 
Pogovor o tem prispevku na forumu. (0 objav)

Galerija

32 slik

Zaznamki: