Gary Cherone, sicer gonilna sila enega najboljših ameriških hardrokerskih bendov (pa tudi enega najbolj podcenjenih), bostonskih Extreme, se je za tale supersonični zadetek povezal s svojim bratom Markom in ustvaril morebiti celo najboljši rokerski album zadnjih nekaj let. Toliko svežine, energije in novih rifov, kot jih Hurtsmile ponujajo na tem albumu, večina bendov pač ne premore iz sebe izcediti skozi celotno kariero (če pa jim že uspe narediti kaj omembe vrednega, pa to nikakor ne zadostuje za celoten album).

In če ponavadi pri žanrsko različnih ploščah (kar druga polovica Hurtsmile zagotovo je) raznovrstnost glasbenih stilov hitro povozi nekoherentnost izbora, je to na tej plošči kvečjemu plus – po nekaj močnih, naravnost-v-glavo hardrokerskih šusih (Just war theory, Stillborn, Kaffur), nas na pol gospelovska Jesus would you meet me razigrano ponese do reggae mirovniške himne Just war reprise, katere sporočilnost na najlepši možni način zaokroži izvrstna akustična The Murder of Daniel Faulkner. Plošča za vse odprte glave torej, ki se tipke skip na predvajalniku ploščkov izogibajo pogosteje kot mačka vode.

Hurtsmile so Gary Cherone (vokal), Markus Cherone (kitare), Joe Pessia (bas, mandolina), Dana Spelmann (bobni in tolkala), njihovega izdelka pa v naših t.i. ploščarnah seveda ne boste dobili.

Ocena: