četrtek, 04.02., ob 18:00 uri, Likovna skupina Paleta, KD Teater in ZKD Grosuplje:
SREČANJA, razstava likovnih del, različne tehnike
__________

petek, 05.02., ob 19:30 uri, producent: Imaginarni, koproducent: Cankarjev dom in ZKD Grosuplje:
Herbert Achternbusch: ELLA, igrata: Štefka Drolc in Primož Ekart
___________

ponedeljek, 08.02., UTŽO Grosuplje, KD Račna, ZKD Grosuplje, ob 8:00 start izpred Kulturnega doma Grosuplje:
ČETRTI POHOD PO PREŠERNOVI POTI
___________

ponedeljek, 08.02., ob 18:00 uri, dvorana Družbeni dom Grosuplje, KD Šentjurski oktet, KD Grosuplje - Mesto kipov in ZKD Grosuplje:
VSI PRAZNUJEMO PREŠERNO, slavnostna podelitev nagrad ZKD Grosuplje
___________

 torek, 09.02 ob 9:00 in 10:00 uri, Gledališče HIŠKA, OŠ LA Grosuplje in ZKD Grosuplje:
Svetlana Makarovič: PEKARNA MIŠMAŠ, predstava za otroke

Opisi dogodkov

četrtek, 04.02., ob 18:00 uri, Likovna skupina Paleta, KD Teater in ZKD Grosuplje

SREČANJA, razstava likovnih del, različne tehnike;

V četrtek 4. februarja 2010  ob 18. uri vas vabi likovna skupina Paleta pri KD Teater Grosuplje, ki ustvarja pod mentorstvom prof. Aleksandre Zalar, v avlo Kulturnega doma Grosuplje Adamičeva 16,  na odprtje  tematske slikarske razstave z naslovom  »SREČANJA«.  Odprtje razstave bodo  pospremile s kulturnim programom  pevke vokalne skupine VIVA VOX pri KD Teater Grosuplje

Mentorica temo razstave razlaga z avtorsko pesmijo:

S r e č a n  j a...

včeraj, danes,

s tabo, z mano, s sabo.

Srečanja z vprašanji  in

odgovori,

s srečo in osamljenostjo,

z onimi prej in zdaj.

To so naša srečanja,

vedno...

Lepo povabljani!

Likovna skupina Paleta

petek, 05.02., ob 19:30 uri, producent: Imaginarni, koproducent: Cankarjev dom in ZKD Grosuplje

Herbert Achternbusch: ELLA

Vsebina predstave: Ellino življenjsko zgodbo pripoveduje Jožef, njen odrasli nezakonski sin, Ella je navzoča le kot nema priča. Sin pripoveduje o njenem očetu, ki jo je brez milosti pretepal, jo dal poročiti z živinskim trgovcem, o življenju pri moževi družini, kjer se je pretepanje nadaljevalo, o tem, kako so ji vzeli otroka in jo vrgli na cesto, o številnih moških, ki so jo zlorabljali, otroku, ki ga je rodila, pa so ji ga vzeli, pa o drugem, ki je umrl po porodu, ker je bila okužena s sifilisom itd. Ella je nekakšno nadaljevanje pripovedi, ki jo je igralec Primož Ekart začel z uprizoritvijo zgodbe Charlotte von Mahlsdorf v predstavi Poročena s seboj. V njej Charlotte vsemu navkljub preživi, Ella pa se zlomi in umakne v svet neprisotnosti in teme.

Ustvarjalci predstave: igrata Primož Ekart in Štefka Drolc, Primož Ekart se je tokrat poizkusil tudi v režiji.

Štefka Drolc se je rodila 22. decembra 1923 v Ponikvi. Pred II. svetovno vojno je nekaj časa nastopala kot amaterska igralka. Med letoma 1945 in 1947 je bila članica mariborske Drame, v sezoni 1947/48 je delala pri Triglav filmu v Ljubljani, med letoma 1948 in 1959 igrala v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu, leta 1960 pa je prišla v vrste SNG Drama Ljubljana. Pogosto je sodelovala tudi pri Odru 57 in drugih eksperimentalnih gledališčih. Po letu 1982 je začela poučevati na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Svojo gledališko pot je Drolčeva začela z vlogami večinoma vedrih in pozitivnih mladenk, že v tržaškem in zatem v ljubljanskem obdobju pa je prešla k izrazito karakternim vlogam, tako iz klasičnega in sodobnega dramskega repertoarja kakor iz komedij in grotesk. V teh likih je pokazala vse bistvene poteze svojega igralstva: strastno ponotranjeno razžarjenost ob strogem obvladovanju zunanjega izraza; intuitivno zlitje z vlogo ob širokem bogastvu dodelanih detajlov; sposobnost za suvereno podajanje nasprotujočih si duševnih stanj brez izgubljanja enotnosti dramske figure.

Drolčeva je za svoje ustvarjanje prejela številne nagrade: Prešernovo (1964), Severjevo (1977), tri Borštnikove (1980, 1982, 1997), Borštnikov prstan (1983), srebrni častni znak svobode RS (1996) in zdaj še najvišjo - veliko Prešernovo.

Drolčeva, katere igralska pot je tesno povezana z začetki slovenskega filma - nastopila je v filmu Na svoji zemlji - se v filmskem mediju ni pogosto pojavljala. V spominu je vsekakor tudi ostala v filmih Cvetje v jeseni, Na klancu, Povest o dobrih ljudeh in Draga moja Iza.

Nekaj misli o Drolčevi:

»Igralka Štefka Drolc je prva dama slovenskega gledališča, ker v svojo igro vedno vlaga veliko razuma, zato pa nič manj srca.« teatrolog Vasja Predan

»Čeprav je bila Štefka Drolc vseskozi moderna igralka, je bilo v njeni igri vedno tudi nekaj goethejanskega.« igralec Polde Bibič

»Štefka Drolc na odrskih deskah pooseblja mir, lepoto in zbranost.« igralka Iva Zupančič

Primož Ekart se je rodil v Mariboru leta 1963. Igro je študiral pri profesorju Borisu Cavazzi na AGRFT v Ljubljani, kjer je diplomiral leta 1990 z vlogo Stanleya v predstavi Zabava za rojstni dan, Harolda Pinterja, v režiji Mateje Koležnik.
Med študijem in po diplomi je igral v predstavah slovenskih institucionalnih in neinstitucionalnih gledališč. 1996 je nekaj mesecev obiskoval Lee Strasberg Theatre and Film Institute v New Yorku. Po vrnitvi je ustanovil D.I.P Hullteater, zavod za kulturno dejavnost. Obenem je Ekart z Gledališčem Ane Monro zasnoval in razvijal Impro teater, od samostojnih improvizacijskih večerov do Improlige, tekmovanja v improvizacijskih gledaliških disciplinah. Leta 2005 je ustanovil Imaginarni, zavod za kulturno dejavnost, kjer je umetniški vodja in direktor. Imaginarni je produkcijsko sodeloval z Mini teatrom, Cankarjevim domom in Zavodom Bunker.
Od leta 1996 je Primož Ekart samostojni kulturni delavec.

Iz tiska: "Kar ju najmočneje druži (op. predstavo Poročena s seboj in Ella) je Ekartov igralski habitus. Ta znova preseneča z izredno telesno discipliniranostjo, natančnostjo in prepričljivostjo. V fizično zamejenem prostoru kurnika (in živih kur), med nametanimi in iz vsega materinega življenjskega obdobja nabranimi vsakdanjimi stvarmi (scenografija Estrihi in ometi), se ne dovoli ujeti pasti nasilnega upodabaljanja ženskega lika, ki ignorira svojo moško naravo. Naredi skrbno selekcijo maminih potez in jih predstavi s sinovo interpretacijo." (Andrej Jaklič, Delo, 21.10.2008)

O igralki Štefki Drolc, lanski prejemnici velike Prešernove nagrade, vsi govorijo le v presežnikih, nenazadnje tudi zato, ker pri 85 letih še vedno nastopa na gledaliških deskah. Njena zadnja premiera je bila 8. oktobra leta 2008, ko je v predstavi Ella nastopila v Cankarjevem domu. Prav to predstavo pa si boste  lahko ogledali tudi v Kulturnem domu Grosuplje, v petek, 5. februarja 2010, ob 19:30 uri. Vabljeni na gledališki presežek.

ponedeljek, 08.02., UTŽO Grosuplje, KD Račna, ZKD Grosuplje

ob 8:00 start izpred Kulturnega doma Grosuplje: ČETRTI POHOD PO PREŠERNOVI POTI

Ljubitelji Prešerna! Vabljeni na pohod s člani UTŽO Grosuplje, snovalci te poti, ki odkriva lepote, ki jih je v svojih najnežnejših letih začutil tudi naš pesniški genij. Priporočljivo je, da s seboj poleg potrebne športne pohodne opreme vzamete tudi Prešernove poezije, ker bo kar nekaj kotičkov, kjer boste lahko prebrane besede delili z udeleženci pohoda. Na cilju vas bodo pričakali prijazni domačini, člani TD Kopanj in kulturniki KD »France Prešeren« Račna s kulturnim programom, ki se bo pričel ob 10:30 uri v cerkvici Marijinega vnebovzetja na Kopanju. Poleg njihovega programa boste lahko spoznali še delček Prešerna kot ga vidijo člani družinskega gledališča Kolenc. Vabimo na prijetno praznično dopoldne!

ponedeljek, 08.02., ob 18:00 uri, dvorana Družbeni dom Grosuplje, KD Šentjurski oktet, KD Grosuplje - Mesto kipov in ZKD Grosuplje

VSI PRAZNUJEMO PREŠERNO, slavnostna podelitev nagrad ZKD Grosuplje

Kulturni praznik bomo letos prvič praznovali točno na praznični dan in prvič podelili nagradi ZKD Grosuplje. Podeljevali ju bomo bienalno in sicer za vsa področja ljubiteljskega delovanja -  gledališko, glasbeno, likovno, filmsko, folklorno, literarno, založniško in multimedijsko, za področje kulturne vzgoje in izobraževanja, raziskovalnega dela, strokovno svetovalnega, organizacijskega, mentorskega dela ter ohranjanja kulturne dediščine.

V delovanju zveze je načelo, s katerim vseskozi prepletamo ljubitelje s profesionalnimi umetniki. Tako bo tudi na slovesnosti ob kulturnem prazniku. Najprej bo slavnostni govornik pozdravil vse nominirance in nam razkril svoj pogled na kulturo v današnjosti, nato bo sledila razglasitev dobitnikov in podelitev nagrad, po tem protokolu pa kulturni program v celoti. Šentjurski fantje bodi izvedli koncertni program, v katerem nam bodo prepevali od ljudskih do umetnih in tudi nekaj Prešernovih pesmi, dramski igralec Pavle Ravnohrib bo interpretiral izbrano Prešernovo poezijo, vse omenjeno pa se bo dogajalo na prizorišču kot si ga bo zamislil akademski slikar Jiri Kočica, ki je tudi oblikoval priznanje ZKD Grosuplje - stiliziranega keltskega vojaka s čelade, ki je bila najdena na glavi keltskega bojevnika na Magdalenski gori. Kompozicijo kipov, ki jih bo kipar postavil v dialog med sabo in tudi z nastopajočimi in publiko, je kipar poimenoval »Gosto trajanje«. Veseli bomo, če boste k pomembnosti trenutka prispevali tudi vi, spoštovana naša publika.

Seveda pa izbor sodelujočih ni slučaj. To potrjujemo s kratkim zapisom iz njihovega življenja in umetniškega ustvarjanja.

Tomaž Tozon je bogato glasbeno kariero je pričel kot deški sopran, nadaljeval kot zveneč bariton v APZ Tone Tomšič, Komornem radijskem zboru, Učiteljskem pevskem zboru Emil Adamič ter seveda Kvartetu Do in Slovenskem oktetu; s slednjim je prepotoval vseh pet celin. Svoj prvi zbor je ustanovil že v osnovni šoli, potem pa na različne načine vodil, spremljal, svetoval in spodbujal celo vrsto zborov in manjših pevskih skupin. Globoko se vtisnejo njegove značilne interpretacije, ki pronicljivo razbirajo skladateljska sporočila, značilna čustvena zavzetost, ki navdušuje tako zbor kot njegove poslušalce. Za svoje izvrstno in neutrudljivo delo je prejel že mnoga odličja. Eno izmed njih je vsekakor Gallusova plaketa kot priznanje za pomembne dosežke v glasbenem ljubiteljstvu, ki so značilno sooblikovali podobo slovenske nacionalne kulture. Plaketo mu je izročil mojster Bojan Adamič.

Tomaž Tozon odlično kariero zborovodje oz. umetniškega vodje povezuje v zadnjih dveh letih tudi z moško vokalno skupino ZKD Grosuplje - Šetnjurskimi fanti KD Šentjurski oktet. V času njegovega vodstva pevci kot sami pravijo spreminjajo nemogoče v mogoče. Rezultat njihovega dela so številni koncerti in dobre ocene strokovnih ocenjevalcev. Slavnostna prireditev ob kulturnem prazniku, pa je program, ki so ga želeli predstaviti ob kulturnem prazniku. In smo jih prav radi vključili v program, saj takšne ponudbe prinašajo drugačnost v sicer standardno obliko prireditev, ki jih imamo ob državnih praznikih. Gre za vokalno zasedbo z ambicijami in tudi že dolgo tradicijo in ubranim petjem, ki jim je odprlo vrata na državna srečanja manjših vokalnih skupin v selekciji JSKD R Slovenije in tudi turneje po tujini. 

Pavle Ravnohrib se je rodil leta 1956 v Ljubljani. Vpisal se je na študij igre in umetniške besede na ljubljansko AGRFT, kjer je absolviral leta 1980, in se nato zaposlil v Slovenskem mladinskem gledališču. Diplomiral je leta 2002. Ves čas svoje poklicne poti sodeluje tudi z drugimi institucionalnimi in neinstitucionalnimi gledališči. Njegov glas dobro poznamo tudi z radijskih valov, igral je v številnih filmih in glavno vlogo v TV nadaljevanki Prešeren, zlasti mlajši gledalci pa ga poznajo tudi kot dolgoletnega voditelja otroškega kviza Male sive celice.

Igralski opus Pavleta Ravnohriba je močan. Odigral je preko 60 gledaliških vlog in 36 filmskih likov od teh je Slovencem najbolj poznan kot že prej omenjen lik Franceta Prešerna, ki ga je odigral v filmu Francija Slaka Pesnikov portret z dvojnikom, ki je nastal v produkciji TV Slovenija leta 2003. Za svoje delo je prejel tudi številne nagrade: 1980 študentska Prešernova nagrada za vlogo Lazarja v Žabah,  1981 zlata ptica za vloge v Missi in a minor, 1989 nagrada ZDUS za vlogi v Dramskem observatoriju Zenit in Atlantidi, 1990 Župančičeva nagrada za vlogi v predstavi Odisej in sin,  1991 zlati lovorjev venec za vlogo Zelenookega v Poostrenem nadzoru, Koreodrama Ljubljana, 1993 Severjeva nagrada za Žabe, Koreodrama Ljubljana,  1993 nagrada Metoda Badjure za vlogo Inšpektorja v filmu Ko zaprem oči,  2001 Vesna za najboljšo moško vlogo na festivalu slovenskega filma v Portorožu za vlogo Pavleta v filmu Poker.

Jiri Kočica je rojen 4. 10. 1966 v Slovenj Gradcu. Osnovno šolo je končal v Rogaški Slatini, srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo pa v Ljubljani (grafično oblikovanje). Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani je končal z diplomo "Kip na specifični lokaciji" leta 1991 pri prof. Luju Vodopivcu in prof. Tomažu Brejcu. Specializacijo s temo "Kata-logos" pri prof. Dušanu Tršarju je zaključil leta 1993. Zaposlen je kot profesor na Srednji šoli za aranžerstvo (STrŠ). Kot zunanji sodelavec, docent poučuje na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru na Katedri za likovno umetnost. Skupaj z ženo Vilmo Ducman in tremi otroci živi in ustvarja v Ljubljani.

torek, 09.02 ob 9:00 in 10:00 uri, Gledališče HIŠKA, OŠ LA Grosuplje in ZKD Grosuplje

Svetlana Makarovič: PEKARNA MIŠMAŠ, predstava za otroke

Otroški gledališki ansambel Gledališča Hiška vabi vse otroke, ki bi želeli videti pravljico Svetlane Makarovič v Kulturni dom Grosuplje v torek, 9. Februarja kar dvakrat. Kar želimo poudariti je, da bodo predstavo ponudili otrokom zaradi kulturnega praznika. Vstopnine torej ne bo. Vsi tisti, ki imate radi igrive pa tudi malo nagajive like, ki nam kažejo v svojih dejanjih tudi modrost, lepo povabljeni. Predstavo sta skupaj z navdušenimi igralci ustvarili mentorica oz. režiserka Irena Žerdin, z glasbenimi priredbami pa ji je bila v pomoč Sabina Benedik, ki z manjšo glasbeno zasedbo glasbo v živo spremlja izvajanje predstave in igralcev, ki v tej predstavi kar nekajkrat zapojejo. Pridite po najboljše žemljice v Pekarno Mišmaš, ki tokrat domuje dvorani Kulturenga doma Grosuplje!

Zaznamki: