Grosuplje - »mesto« izzivov

Grosuplje v zadnjem desetletju doživlja prehod iz malo večje vaške skupnosti v mesto. Obiskovalcu Grosuplja je že na prvi pogled jasno, da občina ni kos izzivom, pred katerimi se je znašla. Že bežen pogleda pokaže, da zdravstveni dom poka po šivih in je, razen manjšega prizidka, enak kot  pred letom 1954. Propadajoči kulturni dom s solidno ponudbo kulturnih dogodkov sploh ni vreden svojega imena. Blatna in jam polna parkirišča spominjajo na prizore iz manj razvitih afriških držav. Grosuplje nima mestnega centra, »parki« - npr. na lokaciji starega gasilskega doma - žalostno propadajo še preden so dokončani. Ideja o Grosuplju kot mestu kipov je nedomišljena, nedodelana in deluje, kot da so Grosuplje obiskali NLPji in pomotoma odvrgli kipe po občini.

Problem številka ena

Med naštetimi izzivi je zaradi demografskega razvoja in priseljevanja trenutno problem št. 1 predšolsko varstvo otrok. Verjetno ga marsikdo ne dojema kot resničen problem, saj ni akuten za večino vase zazrtih posameznikov, ki se s konkretnim izzivom ne soočajo. Posledično še po nekaj letih tega izziva med svetniki občinskega sveta doživiš vprašanje:« Pa nisem vedel(a), da so vrtci v Grosuplju tak problem?« Pa so in to problem, ki se počasi že seli v šolo. Po 200-300 v vrtcu zavrnjenih otrok letno je strahotna številka. Če odštejemo z desetletno zamudo postavljen kontejnerski vrtec, nista občina in občinski svet na tej problematiki naredila popolnoma nič. Za lase privlečene ideje so namreč padale kot domine (Lovor, vrtec v Sončnih dvorih, ...) in staršem se delijo le poceni in včasih neverjetne floskule tipa:

-          Babice, opravite biološko dolžnost!

-          V naslednjih letih bomo zgradili tri vrtce!

Starši ne potrebujejo floskul, temveč ukrepe

S poceni agitpropom in praznimi obljubami si starši - predvsem v Grosuplje priseljeni - pač ne morejo pomagati. Tudi zato je Civilna iniciativa staršev vložila pobudo za delno subvencionirananje varstva otrok pri varuškah, ki so  vpisane v register varušk pri Ministrstvu za šolstvo in šport. Cene varstva namreč letijo v nebo in zavrnjeni otroci staršev davkoplačevalcev so v zelo neenakropravnem položaju. Že subvencija v znesku npr. 100 € mesečno pomeni izjemno veliko. Hkrati gre za uradno registirane varuške, ki skozi davščine sredstva vračajo v proračun.

A politika pobudo zavrača

To pobudo, ki bi TAKOJ olajšala razmere za vsaj 40-50 zavrnjenih otrok (kar predstavlja kar petino otrok), politika vehementno zavrača. Po naših virih blizu občine sta glavna nasprotnika v marsikateri občini sprejete pobude aktualni župan občine g. Lesjak in direktor občinske uprave g. Podvršnik.

Za domnevne zlorabe davkoplačevalski denar je, za otroke pač ne

Gre za istega g. Podvršnika, za katerega več zanesljivih virov navaja, da je goreč zagovornik občinskega glasila Grosupeljski odmevi. Istega glasila, katerega je ena od forumašic portala Grosuplje.info slikovito označila kot »cajtng za trebljenje solate«. A ta  »cajtng za trebljenje solate« porabi čez 120.000 € letno, kar ga uvršča med enega najdražjih občinskih časopisov v Sloveniji, zagotovo pa med daleč najdražje »cajtnge za trebljenje solate«.

Po oceni strokovnjakov so stroški za izdajo tega  »časopisa« prenapihnjeni za vsaj 50.000 do 60.000 € letno. Če letni prihranek 60.000 € prevedemo v subvencije, je to 100 € mesečno za dobrih 50 otrok.

Zagotovo to ni edina domnevna zloraba davkoplačevalskega denarja

Blago rečeno »razsipno«  trošenje sredstev za občinski »časopis«, ki se za povrhu očitno zlorablja še za strankarske interese, zagotovo NI edini okostnjak v omari »domačijske« delitve proračunskih sredstev grosupeljske občine.

Dragi starši, to z drugimi besedami pomeni, da je  neustrezna delitev VAŠEGA in našega denarja očitno ustaljena praksa te občine. Reševanje trenutno predšolske in zelo kmalu šolske stiske torej vodi preko civilnega nadzora razsipništva trenutno izvoljene politike in to reševanje izzivov je trenutno žrtev parcialnih strankarskih interesov.

Za razsipno porabo sredstev v napačne namene stojijo imena in priimki

Za tovrstno obnašanje aktualne politike bi moral nekdo prevzeti politično odgovornost. Od kje npr.  goreče zagovorništvo sedanje oblike Odmevov in domnevno nasprotovanje subvencijam, bosta morala pojasniti direktor občinske uprave g. Podvršnik in župan občine g. Janez Lesjak.

Največjo politično odgovornost za razsipno porabo v Odmevih nosijo gospodje mag. Božo Predalič,  dr. Peter Verlič in Dušan Hočevar. Vsi člani SDS in odgovorni za situacijo, da občinski časopis nima uredniške politike in zagotovo ni naključje, da si gospoda v časopisu odmerjajo prostor po svojih potrebah, medtem, ko varstva potrebnim otrokom odmerijo cesto.

Žalostno je tudi, kako za tovrstne "sumljive posle" z davkoplačevalskim denarjem zastavijo svoje ime in ugled posamezniki zbrani v uredniškem odboru»časopisa« mag. Tatjana Jamnik Skubic, Barbara Pance, Janez Pintar, Marija Samec, Vera Šparovec in Matjaž Trontelj.

Dejstvo pa je tudi zlizanost sedanje sestave občinskega sveta med različnimi političnimi opcijami, ki so do opisanega problema vse enako ignorantske ali pa so preprosto nesposobne.  

Če naštetih politikov in politikantov naslednja sestava občinskega sveta ne bo videla, bo to očitno olajšanje za občane in predvsem starše otrok. Ker pa »časopis«  zagotovo ni edini okostnjak (je pa  vsiljen v nabiralnik  daleč najbolj očiten), se v občinskih rezervah zagotovo skrivajo sredstva za vrtec ali širitev šole ter zdravstvenega doma vsakih nekaj let.  

Avtor: Rado Lavrih

Fotografija: Dreamstime

(c) Grosuplje.info

Zaznamki: