»Žena, danes sem dobre volje,« nekega prijetnega pomladnega dne sklene nek povsem povprečen zakonski mož. »Čas je, da začnem na novo, čas je, da končam z uničevanjem vsega okoli sebe in da svoje življenje spravim v red. Ne bom kolnil, ne bom pil, ne bom nesramen, ne bom vpil na otroke, ne bom naredil nič, kar bi bilo v nasprotju z osnovno krščansko idejo sprejemanja in dajanja. Prijazen bom z vsemi, katere bom srečal na svoji poti, in vsem bom poskušal na prijeten in nevsiljiv način pokazati, da na tem svetu vendarle obstaja tudi kaj boljšega kot pa le hinavščina ali nepoštenje. Pokazal bom, da sem lahko močan, da lahko premagam zlo, da lahko tudi sam pripomorem k boljšemu meni, boljšemu tebi, boljšemu svetu nasploh. Zakaj bi, na primer, najine otroke zmerjala, nadirala ali pa vsake toliko oklofutala, ko pa jih s tem učiva slabih navad? Potrpežljivost, draga moja, potrpežljivost! Je težko počistiti pred svojim pragom? Seveda je! Ampak sveta ne morejo voditi le butalci ali pa koruptivne korporacije... Ne, draga moja, pomembne so male stvari, pomembna so dejanja malega človeka! Brez malega človeka še ptič ne bi imel kam srati. Če zasadiš le eno drevo na svojem vrtu, bodo tvoji otroci dihali čistejši zrak. Če danes med pranjem zob zapreš pipo, bo jutri nekdo v Afriki manj žejen. Ta primerjava sicer ni najboljša, pa vseeno - tako to mora biti, ker je tak red stvari. Potrebno se je vrniti h koreninam, k izvoru, k osnovi! In to sam počenjam prav zdajle, prav ta trenutek. Danes bom jaz skuhal kosilo in pomil posodo; danes bom jaz spravil otroke spat; danes bom jaz zaprl pipo med pranjem zob. Danes bom. Toliko, da ti pokažem, da mislim zares. Kaj praviš?«

Žena brezizrazno molči in gleda nekam za možev hrbet, kot da prav tam pohajkuje pikica zanesenjaštva, katera je njenemu soprogu tako nepričakovano ušla iz glave. Na koncu njena roka na okenski polici najde zavojček cigaret, iz katerega izvleče edino preostalo smotko in jo pritakne k ustnicam.

»Zakaj? Pomisli malo! Jaz začenjam na novo, ti pa - cigareta! Nič ne narediš zase, kaj šele za mene, pasivnega kadilca! Pojej korenček ali kaj takega. Saj ne rabiš iz dneva v dan svinjati svoje telo, saj telo vendar ni smetnjak. Si kdaj prebrala napis na škatlici? Kajenje ubija. Kajenje zmanjša pretok krvi. Kajenje povzroča impotenco. Impotenco, jebemti! Ti pa še kar tlačiš vse te struparije v sebe!« jo mož zagrabi za roko.

Žena, ki vse skupaj spremlja le s kakšno četrtinko sicer zahtevane pozornosti, se potrpežljivo nasmehne in mu spodbudno prikima, nato pa ponovno pritakne cigareto k ustnicam.

»Kaj si gluha?« tokrat grobo zakriči mož in ji zbije cigareto na tla. »Mar govorim steni? A govorim jebenemu ventilatorju? Na svetu zaradi kajenja vsakih deset sekund umre ena oseba! Ena oseba! Na vsakih deset sekund! Holesteroli, pooroze, atritrititisi, malignanti in ostalih sedemstoosemindvajset pizdarij. Si kdaj pomislila na to? Ali pa na olive, beluše in kaki? Jebemti, no! Namesto, da se tule razburjam, bova uvedla drugačen, bolj bio jedilnik. Pomisli na kolerabo, kumare, motovilec in podobne preslice, mene kar razganja od idej. Hočem reči, da ko se končno zaveš, da živiš zaslepljen, in ko se zaveš, da za vse svoje težave vedno kriviš le druge, vse skupaj sploh ni tako grozno! V bistvu je potrebno zelo malo; treba se je le odločiti in začeti na novo, postati nov človek, začeti živeti zdravo, razmišljati prav. Ne glede na denar, ne glede na slabo službo, ne glede na vse slabe stvari, ki te obkrožajo. Zakaj bi te jezile milijonske plače direktobrbcev? Kurc jih gleda! Znanstveniki pravijo, da je vse v redu, dokler na svetu leta en sam metulj. Super, a ne? In otrokom je treba dati zgled, otroci so naše zrcalo, pravi rek. Kako jim boš pa dala zgled? S cigareto? Z jezo? S pljuvanjem po nesposobnih politikih? No, kako, povej? Jim boš za zajtrk namesto kosmičev servirala jutranja poročila? Namesto naloge svojo plačilno listo? Povej, svobodno povej, saj menda živimo v svobodni demokraciji, kjer lahko vsak pove vse, kar mu paše, a ne?«

Po tem monologu mož zmagoslavno zmečka prazen zavojček cigaret in ga vrže na tla. V ženo bulji nekako tako, kot so mimoidoči bulili v prazen Kristusov grob po njegovem vstajenju. Rumenilo na zobni sklenini, ki napolnjuje njegovo mastno ustno votlino, sicer razkriva, da je tudi ta človek kadilec, vendar pa trdnost njegovih stališč ponuja zagotovilo, da temu kmalu ne bo več tako. Zdi se, da je ženi precej hudo, ker ji je njen zanosni mož ravnokar uničil zadnjo preostalo cigareto, zato v usta zabaše žvečilko, ki se je kdo ve od kod znašla v žepu njenih kavbojk in odgovori:

»Demokracija in tvoja ideja sta že lepi, dragi,« ga prestreli s pogledom, »ampak problem je v tem, DA V NAJINEM JEBENEM HLADILNIKU NI NITI KAPLJICE MLEKA, RAZUMEŠ?«

      * Prilika - poučna pripoved, ki ponazarja kako misel ali nauk

Zaznamki: