Hja, ni naključje, da so študentje ob demonstracijah razbili pročelje parlamentarnega legla. Tako kot ni naključje, da so študentski servisi začeli podjetjem pošiljati pričujoči dopis (glej spodaj). Hobotnica izkoriščevalskega združenja, nedolžno imenovanega Študentski servis, je namreč v novem tisočletju že tako dodobra naoljila delovanje svojih finančnih mehanizmov, da ni nič čudnega, da se jim zdi predlog zakona o malem delu nekaj najhujšega, kar jih je lahko doletelo v dobi »sodobnih načinov poslovanja«.

Glede na njihov dopis bodo imela namreč zdaj podjetja nenormalno veliko dela, saj bodo morala med drugim izvajati »teoretični del varstva pri delu«, zaslužek pa malim delavcem »nakazati na njihov TRR«. Če zraven dodamo še dejstvo, da bodo morala podjetja »reševati spore in nejasnosti z malimi delavci« ter »izpolniti obrazec M1-2b« in s tem »delavce prijaviti v zavarovanje«, je jasno, da so bile granitne kocke le blag opomin. V izogib »obračunu in plačilu nakazil malim delavcem« je namreč smotrno uporabiti tudi nove patrije, če granitna opozorila ne zaležejo.

Malo delo seveda ni nobena premišljena posodobitev študentskega dela. Obenem pogodbenim delavcem najbrž prinaša več slabega kot dobrega. Vseeno pa se je smotrno vprašati, proti čemu se tako zagrizeno borijo študentski servisi? Glede na njihovo argumentacijo nasprotovanja malemu delu (ki nima niti najmanjše zveze z resničnimi pomanjkljivostmi predlaganega zakona), bi bilo za učenčev blagor bolje, da bi študent delal več, saj bi imel tako bi manj časa za neumnosti. Ampak konec koncev imajo v svoji sprevrženosti najbrž deloma celo prav; včasih se namreč res zdi, da gre za otroke, ki jim v glavo vcepljajo znanje, katerega v naši državi nihče ne potrebuje.