Najbrž se ob koncu poletja, ko so žepi prazni, le še povprečni slovenceljni -  taki, kot sem jaz sam -  zaganjajo v nedavne državnovoditeljeve besede o tem, da je z dobrimi tremi jurji plače danes v mondeni Sloveniji pač težko preživeti. Seveda ob tem zaradi lastne zagamanosti vedno znova pozabljam, da je ta državnovoditeljeva izjava povsem legitimna in da so kritike študentov ter ostalih bogaboječih kristjanov predvsem zlonamerno natolcevanje ali po domače – fovšija. V prid moji tezi o zlonamernosti govori že sam pogled na steber naše države; neustrašen, moderen, japijevski solarij-made politik, ki ve kako se vlada ubogljivim domorodcem. Ali je to od spredaj ali zadaj sploh ni pomembno, pomembno je, da izgledaš sveže, servilno, servietno in seksapilno.

Mar naj torej najlepši nos Slovenije svoje oprode pošlje v šoping v NKD? Ali pa nemara kar v KIK? Dajte, no! To je isto, kot da bi Katarinine noge poslali na obuvanje k zgornjekašeljskem čevljarju namesto v Milano. In, ali naj naš voditelj tuje diplomate gosti v parlamentarni kantini, kjer strežejo kosila za tri evre? O,pa ja! To bi bilo tako, kot če bi krdelo plemenskih psov nahranili s pomijami namesto s Pedigree pal. Nadalje, ti dobri trije ubogi tisočaki morajo zadovoljiti tako čredo malih praktikarjev kot malo morje prišepetovalcev, s pomočjo katerih ne deluje nobena vlada v Evropi in brez katerih se v sodobni demokraciji ne da normalno živeti. Belgijski pralineji za tečnega doktorja,  švicarska ura za nikoli zadovoljnega bankirja, kvadrat ali dva zemlje za neugnanega soseda, ki se o meji prička iz čiste želje po konkuriranju pri tituli najlepšega v južnem delu mesta. K temu dodajte še stroške nožne manikure in prsne depilacije, ter štartnino na tekaškem maratonu, pa vas že lahko zadane proračunska kap. Po drugi strani pa moramo v obzir vzeti tudi običajne fičfiriče, ki v službi cele dneve kradejo čas in denar centru za socialno delo, doma pa s pivom v roki preklinjajo kandidate za župane na prihajajočih lokalnih volitvah. In nikar si ne delajte utvar – tudi v tem primeru ne gre za čisto nič drugega, kot za pravo domačo fovšijo! Res, če bi lahko uvedli trošarino na fovšijo, ne bi imeli nobene proračunske luknje več.

Seveda mi tale moj ciničen allegro o ubogem voditelju, ki je zaradi revščine letos letoval le na Brionih, kljub krepkemu zalogaju fovšije ni pomagal, da bi se letos lahko odpravil na dopust. Tako kot sosedov izbruh besa zaradi kandidiranja njegovega sošolca za župana ni imel za posledico ničesar drugega kot tale komentar. Ampak če želimo premakniti voz naprej, bo potrebno stisniti zobe, pozabiti na stare zamere, se ozreti v prihodnost in se odločiti za tisto, kar je na voljo. Kajti končno lahko na enem mestu v miru preberemo programe kandidatov, predebatiramo vse spodbudne nasmehe in zamišljene poglede s promocijskih fotografij, se do solz nasmejemo ob pikrih pripombah grosupeljskih forumovcev, ter si na koncu priznamo, da imajo letos lokalne volitve vendarle vendarle svoj “obraz”. V največji meri prav zaradi našega - pardon, Vašega! -  spletnega časopisa.

Avtor: Damjan Perme

(C) Grosuplje.info

Pogovor o tem prispevku na forumu. (0 objav) 

Zaznamki: