Ksenija Š.
Uporabnik | Objav: 20 |   |
|
waldorfska pedagogika - sreda, 2. december 2009 ob 20:00
Glede na to, da waldorfska pedagogika v našem okolju ni poznana, sem prosila občanko občine Grosuplje, sicer študentko waldorfske pedagogike, naj na kratko predstavi ta poseben pedagoški program. Ga. Mateja je zapisala:
WALDORFSKA PEDAGOGIKA – NAJHITREJE RASTOČE IZOBRAŽEVALNO GIBANJE NA SVETU
Zakaj?• ker temelji na globokem razumevanju človekovega razvoja
• nudi podroben in bogat učni načrt, ki odgovarja posameznim stopnjam otrokovega razvoja, od zgodnjega otroštva, pa vse do konca srednje šole
• poleg kognitivne inteligence razvija tudi socialno in čustveno inteligenco
• otroke poveže z naravo
• prižiga strast do učenja skozi celo življenje
VRTEC
Prva naloga vzgojiteljice v waldorfskem vrtcu je, da ustvari toplo, ljubeče, lepo in varno okolje, ki je kar se da domačno. V njem je vse predvidljivo, saj se dejavnosti odvijajo v določenem, ponavljajočem ritmu, kar otroku daje občutek varnosti. S tem vpliva na razvijajočega se otroka na dva načina:
Prvič, vzgojiteljica se loti gospodinjskih, praktičnih ali umetniških del, ki jih je otrok sposoben posnemati (slikanje, vrtnarjenje, ročna dela, peka), pri tem pa prilagaja delo letnemu času in praznikom.
Drugič, vzgojiteljica skrbi za in spodbuja domišljijo, ki je značilna za to obdobje. To stori s pripovedovanjem skrbno izbranih zgodbic in s spodbujanjem proste igre. V prosti igri se odigrajo scenariji, ki jih je ustvaril otrok sam, kar mu pomaga da bolj globoko izkusi mnoge aspekte življenja. Igrače, s katerimi se otroci igrajo v vrtcu, so narejene iz naravnih materialov (lesa, bombaža, svile, ovčje volne…). Kot igrače pa lahko služijo tudi predmeti, ki jih otroci sami naberejo v naravi (kamenčki, školjke, storži…).
V naravnem, ljubečem in ustvarjalnem okolju, otroci s pomočjo različnih dejavnosti razvijajo ritem, integracijo čutov, koordinacijo med očmi in rokami, občutek za lepoto jezika in druge osnovne veščine, ki so potrebne za nadaljnji akademski razvoj.
ŠOLA
Za razliko od klasične šole, ki daje velik poudarek razumskemu razvoju, si waldorfska šola prizadeva k razvoju različnih kvalitet, ki jih človek poseduje. Človek ni namreč zgolj razumsko bitje v fizičnem telesu, temveč ima tudi čustva in občutke. Zato waldorfsaka šola ne spodbuja zgolj razumskega oz. kognitivnega razvoja, ampak tudi čustveni, socialni in umetniški razvoj otroka. S tem hoče ustvariti harmonijo med glavo (misliti), srcem (čutiti) in rokami (ustvarjati). V praktičnem smislu to pomeni, da poleg običajnih predmetov, kot so npr. matematika in slovenščina, otrokom nudi tudi velik izbor umetniških in rokodelskih predmetov, kot so slikanje, glasba, gledališka dejavnost, ročna dela in evritmija (umetnost gibanja).
Da bi se otroci kar se da celostno razvili, jim šola torej nudi širok spekter predmetov. Tako lahko razvijejo ne samo sposobnost mišljenja (kognitivne sposobnosti), temveč tudi sposobnost čutenja (socialne, kulturne in izrazne sposobnosti) in svojo voljo (telesne, ročne in motorične sposobnosti) in jih medsebojno uravnotežijo.
Poleg celostnega pristopa k vzgoji in izobraževanju otroka, waldorfska šola vsakemu otroku priznava individualnost v smislu avtentičnosti. Zato waldorfska šola ne izobražuje otrok na podlagi vnaprej določenih pravil, temveč v otroku skuša prepoznati in spodbujati skrite zmožnosti otroka samega; osebnostni razvoj otroka torej stoji v središču. Waldorfska šola razvija otroke, v sodelovanju s starši, v svobodne, samostojne posameznike, ki znajo razmišljati s svojo glavo, so sposobni najti svoj življenjski cilj, znajo spoštovati druge in znajo razviti lastno mnenje. S pomočjo učnega materiala, si waldorfska šola prizadeva, da otrok postane zavesten svojega življenjskega motiva, skritih talentov in volje.
MATEJA DE LAAT
študentka waldorfske pedagogike
|
Forum 
