pika
Uporabnik | Objav: 154 |   |
|
Romi gredo naprej. Kaj pa mi? - torek, 11. maj 2010 ob 10:22
Ta tema obravnava prispevek Romi gredo naprej. Kaj pa mi?
Romi gredo vedno naprej. Z vsemi nedovoljenimi sredstvi. In mi vsi jim to pustimo. Niti v enem stavku nisem zasledila besede "dolžnost".
Dolžnosti, drage dame, Romi imajo tudi svoje dolžnosti in ne samo pravic. In teh svojih dolžnosti ne opravljajo. Dokler bo tako, dokler se boste borili samo za njihove pravice /ker jaz se gotovo ne bom/, bo status quo: teror manjšine nad večino.
|
|
|
| | Za uporabo foruma se registrirajte
|
Lili Zupančič
Uporabnik | Objav: 12 | |
|
Odg: Romi gredo naprej. Kaj pa mi? - torek, 11. maj 2010 ob 14:24
Lep pozdrav ga. "pika"!
Najprej bi prosila za Vaše ime in priimek, saj se drugače ne moremo odprto pogovarjati, če se nekdo skriva za svojo identiteto..
Naše društvo spodbuja ravno preko celotnega sodelovanja v vseh projektih AKTIVNO DELO ROMOV. Spodbujamo DELO, SODELOVANJE, ODGOVORNOST ZA IZBOLJŠEVANJE SVOJEGA POLOŽAJA.
Čudi me, da tega v naših odgovorih niste zasledili, da projekte ne delamo same za njih - saj bi bilo dostikrat "lažje", da bi vse naredile same, ampak nam je popolnoma jasno, da morajo pri vsakem projektu skupaj z nami delati Romi sami, namen vseh projektov je tudi, da jih bodo dolgoročno Romi vodili povsem SAMI, BREZ NAŠE POMOČI.
Za vsem našim delom so STROKOVNI koncepti stroke socialnega dela in sorodnih strok in ničesar ne delamo kar "na pamet".
Očitno imate malo pomanjkljivega razumevanja do tega, kako delati s skupnostjo, ki živi na robu. Take skupnosti so po celem svetu, ne samo v Sloveniji. Se strinjam - VEDNO je nekaj krivde tudi na posamezniku, ni vse kriva družba seveda!! Ampak družba v največji meri ustvari možnosti, ki jih lahko posameznik doseže. Iz teh okvirov je zelo težko priti.
Zakaj recimo potem vsi ljudje, ki živijo v hišah in imajo "normalen standard" ne dosežejo vsi izobrazbe doktorja znanosti?? "saj jim nič ne manjka"!
Izjava o tem, da Romi nimajo svojih dolžnosti je zelo površna in površinska.
Želela bi si, da bi se bolj poučili o Romih in njihovem življenju.
To področje je dosti bolj kompleksno od vaše posplošene izjave.
Prostovoljke društva smo zelo odprte za pogovor in vas vabimo, da pridete v naše prostore ali nas kontaktirate kako drugače - po elektronski pošti, telefonu...Da odgovorimo na vsa vaša morebitna vprašanja, saj si zelo želimo,da bi ljudje, ki niso imeli priložnost razčistiti svojih dilem glede Romov, to naredili.
Lili Zupančič
|
|
|
| | Za uporabo foruma se registrirajte
|
pika
Uporabnik | Objav: 154 | |
|
Odg: Romi gredo naprej. Kaj pa mi? - torek, 11. maj 2010 ob 14:49
Cenjena ga. Zupančič,
nobene potrebe ni po razkrivanju identitete, namen forumov je tudi anonimnost. niti ne vem, kaj bi vam koristili moji podatki - vprašanja bi ostala enaka in verjetno tudi vaši odgovori nanje, mar ne?
Me je pa moja soseda v soseski, ki je locirana v bližini Romov, seznanila, da je na vaše društvo poslala e-sporočilo, vezano na članek, s kopico vprašanj, na katerega upam da boste odgovorili.
Namen te korespondence seveda ni zaostrovanje situacije, temveč razčiščevanje odprtih vprašanj, ki krajane, ki se soočajo z Romi, mučijo. Nanje namreč ne dobimo odgovorov ne od občine ne od koga drugega. Kdo ve, morda pa je vaše društvo končno pravi naslov?
Želim vam lep preostanek dneva. 
|
|
|
| | Za uporabo foruma se registrirajte
|
Lili Zupančič
Uporabnik | Objav: 12 | |
|
Odg: Romi gredo naprej. Kaj pa mi? - torek, 11. maj 2010 ob 19:24
Lep pozdrav ga. pika!
Sem še kar gospodična
Žal mi je, da svoje identitete ne odkrijete, saj kljub temu, da je to forum, nekdo, ki argumentirano stoji za svojim mnenjem, lahko se tudi predstavi. To je tudi navsezadnje del olike. Res pa je, da če ne želite, bom pač to spoštovala. Jaz iz svojega vidika ne vidim zakaj se ne bi predstavila, saj za svojim mnenjem stojim in vem, da je strokovno, zato se ga tudi ne bojim predstavljati.
Sem pa zelo vesela, da se je vaša znanka obrnila na nas in bomo z veseljem odgovorile na njene dileme s svojimi razmišljanji in znanjem. Vse dileme so dobrodošle, le če jih ljudje usmerijo v nekoga z namenom, da tudi sami nekaj spremenijo pri tem. Zgolj napadanje ne reši ničesar in ni nobenemu v korist.
Jaz se zavedam, da so marsikateri problemi in konflikti med Romi in sokrajani, ampak a ni že čas, da si stopimo nasproti? Konec koncev vsi živimo skupaj in za boljše sobivanje je potrebno razumeti obe strani.
Zahvaljujem se Vam za zaupanje do našega društva.
Če bomo vodili konstruktiven dialog, ne glede na to, da so marsikatera vprašanja okoli Romov zahtevna oz. okoli sobivanja, ampak ko bodo razmere boljše, se bo vse to spremenilo in bodo tudi pogledi dobili drugačen vidik.
Še enkrat ponujamo Vam osebno in vsem ljudem, ki imajo katerokoli vprašanje, predlog, idejo, ki je posredovana na konstruktiven način, vso našo pripravljenost na pogovor o tem.
Me opravljamo svoje delo povsem brezplačno, tako da nimamo za svoje delo in razmišljanja nobenega ozadja, niti nismo pripadnice nobene stranke.
Za našimi mnenji stoji zgolj stroka in ker za delo v romskem društvu ne dobimo plačila, s tem delom dobimo veliko veselja in strokovnega znanja, nikakor pa kake materialne ali drugačne koristi.
|
|
|
| | Za uporabo foruma se registrirajte
|
pika
Uporabnik | Objav: 154 | |
|
Odg: Romi gredo naprej. Kaj pa mi? - torek, 11. maj 2010 ob 20:59
Hvala za odgovor.
Cenim in občudujem prizadevanja prostovoljcev - katerihkoli. Še vedno pa ostaja grenak priokus dejstva, da vi po vaši službi - oziroma "službi", saj gre vendarle za neplačano dejavnost - odidete domov. Mi pa ostajamo slab kilometer od zažiganja gum in kablov, hrupa (motorji, glasba), kraj, divjanja z avtomobili, onesnaževanja naše soseske z raztresenimi smetmi, onesnaževanja celotne okolice (sprehodite se enkrat, dvakrat v radiju 1-2 km od Smrekca...).... Pa smo spet pri izvornem "grehu" - doložnostih. Kaj je že to?
Skratka: v teoriji se "sožitje" sliši lepo. Iskreno pa dvomim, da vam bo, glede na neznosnost stanja, v prihodnjem desetletju uspela kakršna koli socializacija. Prostovoljno sodelovanje pri socializaciji otrok je samo kamenček v mozaiku. Ko vam bo uspelo odpraviti zgoraj navedene probleme, takrat bomo lahko govorili o pravem uspehu.
Ali pa če se zgodi čudež in jih preselijo. Se mora zgoditi Ambrus, da bi se to zgodilo?
Včasih ne manjka dosti.
Vsekakor pa srečno. 
|
|
|
| | Za uporabo foruma se registrirajte
|
Lili Zupančič
Uporabnik | Objav: 12 | |
|
Odg: Romi gredo naprej. Kaj pa mi? - sreda, 12. maj 2010 ob 13:00
Zelo sem vesela, da cenite delo prostovoljk. To je nam dejansko "služba", saj imamo res zelo veliko dela in poleg študija in študentskega dela predstavlja za večino prostovoljk delo v projektu še "3. službo."
Se strinjam - biti mora skrajno neprijetno živeti s temi navedenimi problemi.
Me smo s svojim intervjujem želele zgolj povedati, kaj počnemo in da prispevamo dejansko kot ste rekli "mozaik" pri razreševanju ovir Romov.
V socialnem delu se ljudem pridružimo, kjer so, pri področjih, ki so zanj pomembna. Nihče ni čarovnik, da lahko kar s palčko odčara take stvari. Vse kar delamo se bo pokazalo korenito čez kako generacijo, me pa že zdaj vidimo v 6 letih velike premike. Vedno znova smo vesele vsakega koraka naprej.
Probleme, ki jih navajate,dela le določena skupina posameznikov, nikakor NE VSI ROMI. Romske družine, ki tega ne počnejo, zelo boli, da se jih meče v isti koš. Veliko ljudi se tam res zelo trudi, da bi izboljšalo svoj položaj, vendar jim vedno znova vsi povedo, da so "ŠE ZMERAJ SAMO CIGANI." Iz tega kroga je res težko priti. Zato vam tudi jaz predlagam oz. vsem ljudem, da bi en mesec preživeli v Smrekcu in potem povedali, kako vidijo vse ostalo.
Ker vedno sta obe plati.
Vesela sem, da ste predstavili tudi plat Grosupeljčanov, ki jo sicer kar dobro poznamo. Vi opozarjajte pristojne institucije, me bomo delale še naprej največ kot je možno in skupaj bomo lahko ustvarili nove poti.
Čudežnega odgovora pa Vam ne morem dati, ker ne obstaja, obstaja le delo....
Skupno delo za boljši jutri.
Vem, da želite, da bi vam povedala več, ampak več kot to se ne da.
Vaše dejanske probleme, ki jih imate, naše društvo ne more razrešiti, se pa lahko trudi zmanjševati te težave preko drugih področij.....Verjemite, da delamo po najboljših močeh in marsikdaj več kot nekdo v svoji redni službi.
Ni enostavnih odgovorov, lahko vam o vsaki temi razpravljam ure in ure iz strokovnega vidika.
Ampak vem, da vas predvsem kot vidim zanima, kako sobivati z Romi danes, jutri......Jaz upam, da se bo vse to zmanjšalo in s tem tudi povečala toleranca ljudi. Za to pa bo potrebno tudi razumevanje Neromov, zakaj Romi živijo tako kot živijo, razumeti procese izključevanja v družbi.....Ker vsaka družba vedno določene posameznike porine na rob, ker vsaka družba "potrebuje svoje Druge", da vanje lahko projicira vse slabo.
Upam, da se še slišimo in mozgamo dalje, kaj narediti za boljši vsak dan Grosuplja.
Jaz želim da bo boljši za vse ljudi, Rome in Nerome.
Lili Zupančič
|
|
|
| | Za uporabo foruma se registrirajte
|
Danijela Gutić
Uporabnik | Objav: 2 | |
|
Odg: Romi gredo naprej. Kaj pa mi? - sreda, 12. maj 2010 ob 13:08
Ga. pika, pozdravljeni tudi z moje strani!
Če kaj, potem je glavni cilj, ki ga zasledujemo v naši "službi" ta, da se teorije o sožitju prenesejo v prakso, torej da postanejo realnost. Vsi premiki, pa čeprav še tako majhni (na ravni posameznikov) in na zunaj nevidni kažejo, da je mogoče, tudi brez represije, z veliko mero potrpežljivosti, strokovnosti (ki v našem primeru pomeni tudi nujno določene osebne lastnosti) in predvsem - vztrajnosti. Verjamem, da bodo rezultati našega dela oz. sodelovanja z Romi nekoč obrodili sadove, da pa hitre spremembe niso mogoče (če pa že so - predvsem zaradi represivnih ukrepov inštitucij - pa niso obstojne oz. dolgoročne), pa lahko pripišemo dejstvu, da smo v romska naselja z namenom podpiranja Romov pri spremembah vstopili komaj leta 2003, torej smo še vedno skorajda na začetku, začeli pa smo (oz. moji predhodniki - prostovoljci) iz nič.
Prav tako smo si le stežka priborili podporo in sodelovanje inštitucij v Grosuplju oz. se še vedno trudimo za povezovanje, ki so nas na začetku prepoznavali kot nasprotnike, če smo čisto iskreni. Le če zasledujemo iste cilje oz. če vemo, kam želimo priti, potem lahko tja tudi prispemo s skupnimi močmi, kajne?
Vseeno me veseli, da se je vaša soseda obrnila na nas in skušale ji bomo odgovoriti po najboljših močeh, žal pa instant hitrih rešitev ne moremo ponuditi, kar verjetno ni nobeno presenečenje, saj kot veste, nimamo nobenih javnih pooblastil, nismo državna inštitucija in delamo bolj kot ne na lastno pest z znanjem, ki ga premoremo in je praktično naš edini resurs.
Kot ste že sami ugotovili in s to vašo ugotovitvijo se lahko strinjamo, je "socializacija", kot vi temu pravite, stvar več deseletij in več generacij, nikakor pa ne more biti samo odgovornost Romov, temveč tudi nas Neromov. Če se po domače izrazim - za spore sta vedno potrebna dva. Če k temu prištejemo še stoletja življenja romske etnične skupine na robu družbe in strategij preživetja, ki so se prenašale iz roda v rod, potem nam je verjetno vsem jasno, da se nobena sprememba ne bo zgodila čez noč.
Spregledali ste dejstvo, da so Romi prisiljeni bivati v Smrekcu (zemlja jim ni bila PODARJENA, temveč DOLOČENA), saj jim je bivanje na tem območju določila občina, torej od večina Grosupeljčanov voljena občinska oblast, ki je z več desetletij trajajočo ignoranco do romskega vprašanja žal prispevala k takšnim razmerah, kot so danes. Romi, ki bivajo izven občinske zemlje (kar lahko pomeni tudi le nekaj metrov stran od soseda, ki pa biva na občinski zemlji), ne morejo pridobiti elektrike ali vode, saj občina zahteva, da biva na točno določenem področju, ki je v občinski lasti in jasno razmejen od zemljišč, ki so v zasebni lasti.
Vseeno pa v zadnjem času občina kaže večji interes za urejanje razmer v romskih naseljih, kar je resnično velik premik in sčasoma bodo pozitivni učinki vidni tudi na drugih področjih.
Res je, naše delo je le kamenček v mozaiku (čeprav ne delamo samo z otroki, izvajamo še številne druge dejavnosti, kar smo omenile tudi v intervjuju). Vendar kaj to pomeni? To pomeni, da mora naše delo in - sicer majhne - a pomembne spremembe, iti z roko v roki skupaj z drugimi premiki, na vseh ravneh! To pa so preseganje (jezikovnih) ovir za lažji vstop romskih otrok v OŠ ter preprečevanje osipa, spodbujanje zaposlovanja, ureditev vsaj osnovnih bivanjskih pogojev (voda, elektrika, kanalizacija), trud na obeh (!) straneh za preseganje predsodkov...
Vse to je v svojem e-mailu omenila tudi vaša soseda in to je po mojem mnenju edina prava pot - začeti je potrebno graditi na tem, kar je pozitivno in kar zmoremo vsi skupaj.
Pa še ena resnica, čeprav si vsi pred njo zatiskamo oči: če res drži, da se vsi toliko ukvarjajo z Romi, zakaj se še vedno in vedno znova pogovarjamo o istih problemih? Ali če drži, da Romi dobivajo ogromno denarja, zakaj potem še vedno toliko pritožb nad krajami? Ali pa če imajo tako zelo urejene razmere v naselju, zakaj potem vi še vedno poročate o neurejenosti okolice, onesnaževanju itd.?
Sami paradoksi, kajne?
Če ne bi verjela v to, kar delamo, potem tega pač ne bi počela, sploh pa ne zastonj. Še vedno vabljeni, da nas kdaj obiščete v pisarni, upam pa, da se bomo enkrat lahko vsi skupaj usedli za isto mizo (na posredovanje inštitucij se očitno ne gre zanašati), dobesedno - vi, Romi in mi prostovoljci kot povezovalni člen. Po vseh slabih izkušnjah, ki jih imate z Romi, nimate kaj izgubiti, če poskusimo še z dialogom, saj predvidevam, da te priložnosti do sedaj še niste imeli ali pa nanjo niste pomislili.
Lep pozdrav!
|
|
|
| | Za uporabo foruma se registrirajte
|
pika
Uporabnik | Objav: 154 | |
|
Odg: Romi gredo naprej. Kaj pa mi? - sreda, 12. maj 2010 ob 14:29
Danijela Gutić je napisal/a:
Pa še ena resnica, čeprav si vsi pred njo zatiskamo oči: če res drži, da se vsi toliko ukvarjajo z Romi, zakaj se še vedno in vedno znova pogovarjamo o istih problemih? Ali če drži, da Romi dobivajo ogromno denarja, zakaj potem še vedno toliko pritožb nad krajami? Ali pa če imajo tako zelo urejene razmere v naselju, zakaj potem vi še vedno poročate o neurejenosti okolice, onesnaževanju itd.?
Sami paradoksi, kajne?
Če ne bi verjela v to, kar delamo, potem tega pač ne bi počela, sploh pa ne zastonj. Še vedno vabljeni, da nas kdaj obiščete v pisarni, upam pa, da se bomo enkrat lahko vsi skupaj usedli za isto mizo (na posredovanje inštitucij se očitno ne gre zanašati), dobesedno - vi, Romi in mi prostovoljci kot povezovalni člen. Po vseh slabih izkušnjah, ki jih imate z Romi, nimate kaj izgubiti, če poskusimo še z dialogom, saj predvidevam, da te priložnosti do sedaj še niste imeli ali pa nanjo niste pomislili.
Lep pozdrav!
Glede paradoksov - "če res drži, da se vsi toliko ukvarjamo z Romi, zakaj se vedno pogovarjamo o istih problemih?"
Se vam ne zdi, da je to po toliko letih, kolikor časa nam že delajo probleme, to retorično vprašanje?
Je kdo vprašal njih, zakaj nam delajo probleme?
A veste, kaj slišimo od policije, kadar jih prosimo za ukrepanje?
"Nič jim ne moremo"
Tako daleč smo prišli!
Zakaj je še vedno toliko kraj?
Oprostite - zakaj pa ne gredo delat? Argument o nezaposljivosti žal ne zdrži več in me ne prepriča.
p.s. ste videla bančni izpisek razvpite gospe Elke? S tako socialno pomočjo tudi jaz ne bi hodila v službo. In medtem ko mnogo Slovenk in Slovencev strada, gospodje in gospe Brajdići 90 % živijo od socialne pomoči, ki niti najmanj ni zanemarljiva. To je romska "problematika" v Sloveniji, na kratko. Ampak zdaj sem že zasšla iz Grosuplja. Torej, gremo dalje.
Zakaj je toliko onesnaženja?
Ker so objestni - ker jim je bilo vse k riti prinešeno, če dovolite malce grše besede. Ja, zemlja jim je bila določena - a tudi podarjena. In za povrh vsega se je Grosuplje preimenovalo v "romsko občino". V posmeh nam vsem 
Dialog?
Dialog se mora začeti pri pristojnih, ne pri krajanih. Mi smo samo navadni državljani, ki moramo to prenašati. Dokler nam pač ne bo prekipelo.
Zaključujem z mislijo, ki po mojem prepričanju povzema skupno stališče prebivalcev Sončnih dvorov (ali pa naj me kdo od prebivalcev popravi, če meni drugače...):
trajna rešitev za nas je edino njihova preselitev. Iskreno upam, da se bo to nekoč zgodilo. Želela bi namreč, da bi moj otrok odraščal v okolju, kjer se mu ne bi bilo treba bati nasilnežev, objestnih voznikov in podivjanih psov, kjer ne bo vdihaval strupov in bil prisiljen zapirati okna samo zato, ker si manjšina dovoli vse, česar si večina ne sme - ker spoštuje pravila.
Pa lep dan še naprej.
|
|
|
| | Za uporabo foruma se registrirajte
|
Lili Zupančič
Uporabnik | Objav: 12 | |
|
Odg: Romi gredo naprej. Kaj pa mi? - sreda, 12. maj 2010 ob 15:00
Generalno gledano Vam ga. Pika vsekakor vsi Romi ne delajo "problemov", opozarjam, da gre zgolj za posameznike. V Grosuplju živi okoli 220 Romov, od tega okoli 120 v naselju Smrekec 1 in Smrekec 2. Zakaj se ti problemi dogajajo?
Ti problemi se dogajajo v vseh skupnostih po celem svetu, kjer ena skupina živi bistveno pod standardom druge skupine - posplošeno in generalno gledano.
Dejstvo je, da nekdo, ki se je rodil v baraki brez elektrike in vode ima že v štartu bistveno manjše možnosti, da se bo izkopal iz tega okolja, kjer morajo ljudje gledati na to, kako bodo preživeli iz dneva v dan, kjer ni glavno izobraževanje in zaposlovanje, čeprav se pomembnosti tega v naseljih zelo zavedajo in marsikatere družine se zelo trudijo za to.
Mame pozimi brez elektrike v temi vstajajo in grejejo vodo na štedilniku, da vsaj za silo operejo otroka, preden gre v šolo. Sploh pozimi se obleke nikakor ne posušijo zaradi mraza in vlage, treba jih je prati na roke - in če ste kdaj prali recimo kavbojke na roke, lahko vidite da v mrazu tudi kak dan ali več teče voda iz njih, preden se sploh začnejo sušiti in pozimi to vse splesni, če pa dajo obleke nad gašper, da se sušijo, potem pa so vse od dima, smrdijo po dimu. V šoli otroke zmerjajo za cigane in se seveda otroci tudi branijo, kako se ne bi, sigurno pa nekateri delajo tudi probleme, ampak to zaradi družinskih razmer, saj tako življenje prinese tudi druge probleme v odnosih itd itd....Te stvari so zelo kompleksne in težke. Upam, da se boste uspeli vživeti vsaj malo v to.
Ali ste sploh kdaj živeli v pomanjkanju? Me prostovoljke ne izhajamo iz bogatih družin, zato dobro vemo, kaj pomeni NE IMETI ČESA. Mislim, da vsi tisti ljudje lahko tudi dobro razumejo, kaj to pomeni in so lahko tudi sočutni do tega, ne samo napadalni.
Mislim, da si vsi želimo za naše otroke, kot bi si tudi jaz za svoje, da odraščajo v dobrem okolju. Vsekakor pa se ne strinjam, da so v Grosuplju edino Romi tisti, ki ne "spoštujejo pravil." Saj to je malo smešno, vi ste predstavili ostale ljudi kot neke angelčke, a so vsi mogoče verni kristjani in popolni ljudje?? To je res nemogoče, prosim vas!Eno je, da opozarjate na probleme, eno pa je da malo preveč idealizirate ostale krajane, ki so ljudje kot vsi ostali s svojimi dobrimi in slabimi lastnostmi.
Kar bi jaz želela za vaše otroke je, da bi bili bolj strpni, ampak z Vašim razmišljanjem se bojim, da jim posredujete ravno nasprotno.
Jaz iz svojega vidika vem, da bom svoje otroke vzgajala v tem, da bodo bili strpni do vseh skupin ljudi in razumeli, zakaj je družba taka kot je, da bodo razumeli procese izključevanja in da bodo razumeli,da nekdo ki se rodi v hiši nima nikoli NITI PRIBLIŽNO istih možnost, ki nekdo ki živi v baraki.
Marsikatere stvari od tega razumem zaradi lastnih življenjskih izkušenj, ki sem jih imela kar veliko do sedaj...Mogoče pa ravno tega manjka ostalim - izkušenj in razumevanja.
Mogoče bi se lahko potem odmaknili malo stran od napadanja k večji toleranci.
Le tega si želim!
|
|
|
| | Za uporabo foruma se registrirajte
|
pika
Uporabnik | Objav: 154 | |
|
Odg: Romi gredo naprej. Kaj pa mi? - sreda, 12. maj 2010 ob 15:22
Nihče nikogar ne idealizira. Vse, kar pričakujemo, je kakovost življenja v soseski.
Vprašanja, ki jih odpirate (revščina, nevzdržne socialne razmere itd.) pa še vedno ne odgovarjajo na moja, prej postavljena vprašanja:
- zakaj si ne poiščejo služb?
- zakaj si lahko vse privoščijo?
- itd.
Strpnost je samo črka na papirju, ki se sprevrže v svoje nasprotje, ko jo nekdo preveč ponavlja, kljub temu, da je očitno, da problemov ne rešuje. Žal tako je. Vsekakor pa vam želim obilo uspeha pri delu z Romi tudi v prihodnje. Ko bi se le še kakšna institucija zganila...
|
|
|
| | Za uporabo foruma se registrirajte
|
Lili Zupančič
Uporabnik | Objav: 12 | |
|
Odg: Romi gredo naprej. Kaj pa mi? - sreda, 12. maj 2010 ob 15:39
Ga. Pika lep pozdrav!
Preberite še enkrat intervju in poglejte na katerih področjih vse delamo in boste videli,da delamo na vseh možnih področjih, da bi se kaj izboljšalo in to še celo brezplačno.Institucije v Grosuplju, pa so zato plačane, koliko pa naredijo, pa naj presodijo same Nekatere se malo trudijo, nekatere pa to povsem ignorirajo.
Mislim, da smo vam dobro odgovorili, zakaj ta krog revščine težko prinese zaposlitev....preberite prosim vse našteto in svetujem vam, da si preberite tudi kako knjigo s področja izključenih skupin ljudi, kako to življenje vpliva na njihovo zdravje, motivacijo, zaposlovanje, izobraževanje. Skratka, menim da Vam bo to razširilo obzorja, da boste lažje razumeli, zakaj je TAKO KOT JE.
Trenutno se vrtite v posplošenem začaranem krogu, kjer ne boste dobili odgovorov.Upam, da imate čas, da se v to bolj poglobite, saj boste potem vsekakor lažje razumeli vse to, kar se dogaja okoli vas. Jaz verjamem, da boste tako dobili odgovore. Če jih resnično želite, vas bo moj predlog usmeril na pravo pot, od vas pa je odvisno, če mi boste prisluhnili ali ne. To prepuščam Vam!
Srečno!
p.s. Z delom v naseljih in res s konkretnim delom in ne sedenjem v pisarni,kjer smo zgolj 2 uri na teden, ustvarjamo iz momenta v moment nove priložnosti in boljše okolje. Škoda, da ni več hvaležnosti? Mogoče pa se bo našel nekdo, ki bo celo vesel, da delamo z Romi v Grosuplju?? Da razrešujemo probleme Vaše občine. Konec koncev jaz sem iz Ljubljane in jaz razen da delam v Grosuplju, nimam nikakršne povezave s to občino in nobene koristi, če tam Romi živijo bolje, ker me direktno sploh ne moti, saj jih ne vidim.
Ampak delam pa to zato, ker menim, da mora vsak prispevati nekaj k večji socialni pravičnosti in da ne živimo kar v tri dni, samo za svojo lastno družino, ampak da smo vsi del enega celega sveta, v njem sobivamo in vsi si želimo boljši jutri, tudi Romi želijo vse najboljše zase in za svoje otroke in jih imajo radi tako kot vi v možnostih, v katerih zmorejo. Vesela sem, da živite bolje kot oni in da vam ni treba živeti v taki bedi.
|
|
|
| | Za uporabo foruma se registrirajte
|
zala
Uporabnik | Objav: 1 | |
|
Odg: Romi gredo naprej. Kaj pa mi? - sreda, 12. maj 2010 ob 17:08
Pozdravljeni,
Sem Zala, iz Grosuplja, stanujem v bližini 3 romskih naselij, tudi Smrekec ni daleč. Pa vendar sem tudi jaz prostovoljka v tem projektu. Z veseljem delim svoje izkušnje z ostalimi prebivalci Grosuplja, ki imajo precej negativnih izkušenj z nekaterimi Romi ali pa zgolj negativnih stališč o njih (brez predhodnih izkušenj). Razumem jih in vse "probleme" poznam, saj tudi sama živim v tem okolju. Po drugi strani pa sem žal ena redkih oseb iz Grosuplja, ki pozna tudi drugo plat, tj. delček realnosti življenja v pogojih, v katerih živi večina romskega prebivalstva v Grosuplju.
Kolegice so vam lepo odgovorile na vprašanja in dileme, želela sem samo spoorčiti, da smo v projektu tudi prostovoljci iz Občine Grosuplje, ki dobro poznamo konflikt med lokalno skupnostjo in Romsko skupnostjo. Eden bistvenih ciljev našega projekta je ravno to, da le-tega presežemo.
"Zakaj je še vedno toliko kraj?
Oprostite - zakaj pa ne gredo delat? Argument o nezaposljivosti žal ne zdrži več in me ne prepriča.
p.s. ste videla bančni izpisek razvpite gospe Elke? S tako socialno pomočjo tudi jaz ne bi hodila v službo. In medtem ko mnogo Slovenk in Slovencev strada, gospodje in gospe Brajdići 90 % živijo od socialne pomoči, ki niti najmanj ni zanemarljiva. To je romska "problematika" v Sloveniji, na kratko. Ampak zdaj sem že zasšla iz Grosuplja. Torej, gremo dalje."
Pika, v intervjuju so zelo lepo pojasnjeni protiargumenti vaši zgoraj navedenim vprašanjem ter izjavam, morda ste spregledali.
Lp, Zala
|
|
|
| | Za uporabo foruma se registrirajte
|
|
Forum 
