Sosed Joško (8) - Grosuplje.info

Naslovnica

Blog

Sosed Joško (8)

(18 glasov)

Avtor: Najmad

sreda, 12. januar 2011 ob 18:39

Joško se je vrnil po grdi poškodbi roke, ki jo je poleti staknil med delom. No, to ga ni oviralo, da ne bi še naprej trdno držal steklenic piva v roki.

- Joško, skoraj pol leta je minilo, odkar sva nazadnje pila, pa se mi zdi, kot da sva še včeraj sedela skupaj.

- Pu leta je minil, adkar sma ga midva skupej pila... Sam sem ga pa dama kr pridnu žgav, me je takoj popravil.

- No, dobro, samo hotel sem reči, da se je vmes veliko zgodilo. Imamo novega župana, novo koalicijo, nekaj bivših ministrov, Vegrad, Stožice... Mici, a boš še eno rundo prinesla? sem prekinil naštevanje, saj je bilo grlo po enotedenskem postu kar prehitro suho.

- Me ne zanima. Žapan še, ker je končn en taprav na ablasti, za drugo me pa prav en kurc briga, je direkten sosed. Ni videti ravno razpoložen za čenčanje, zdi se, kot da ga je delovna nesreča naredila še bolj surovega kot je bil prej.

- Pravi župan na oblasti? Kaj pa to pomeni, pravi župan? A to pomeni, da če je iz istega legla kot veleznani grosupeljski Janez, da je pravi? Daj no, sosed, bolj konstruktiven bi pa že moral biti. Tako pa sodiš čevlje, čeprav si strugar...

Ne vem ali me je bolj pogrela njegova naivnost ali pa pivo, katero sem zlival po grlu.

- Dej Mici dva ta kratka prnes. Temule tuki nej jasn, da če maš žapana, za kterim ta glavn padjetnik staji, maš abčinski svejt, k bu daločene prajekte spelav taku, ku se zagrje. Pa če ti je všejč al pa ne, Janez je a grasuplem še vedna zakon. Taku je blu, taku bvo. Midva lahka sam še kakšn štamperle več pažreva.

Seveda me je njegov odgovor ponovno obrnil za 360 stopinj. Po svoji zdravi kmečki logiki je imel namreč spet prav. Ampak kaj, ko jaz govorim o objektivnosti, on pa o realnosti.

- Projekte že, projekte, katere pa? Zasebni vrtec za 600 evrov? Mestni avtobus številka 3, ki bo cijazil še enkrat več časa, kot cijazi primestni avtobus? Kočevsko obvoznico skozi Škofljico? Romska naselja? Saj se projektov ne sprejema tako, da prideš na sejo, dvigneš roko in rečeš da bi speljal ta in ta projekt, ker je to v interesu tega ter tega in potem čakaš na potrditev!

- Pa glih taku se jih največ sprejme. Če pride taprav privatnik in rječe, taklele pa taklele bom dav za tule in tule, boma nardil za mjene tole in tole. Zdej pa rajši pij, krucifiks lablanski!

- Saj ravno o tem govorim! Prav to je narobe v tej naši pišmevuhovski kotanji! Kmetje smo in kmetje bomo ostali. Vsi nas imajo za kmete...

- Ja, in? Vohka sma panosn, da sma kmejtje. Kaga pa je narobe, če s kmet?

- Ma nisem mislil kmet kot kmetovalec...Kmečko pamet imamo, to je to. S tem pa v politiki ne gre. To je neracionalno in nazadnjaško! A ti sploh kdaj razumeš, kaj ti jaz trobentam? sem se razkuril in vstal s stola.

- Kaga pa skačeš po lufti? A b rd, da te en ta prav kmet nalom? Amir se mav, pa razum, da je taku lavfalu pejdeset lejt in da bu taku lavfalu še naprej. Če ti pa kej ni jasna, pa vohka papokaš svoj kufr nazaj a Lablano. Al pa rajš še nekej spiješ z mana. Pa če sma že pri tejm - tud ti vedna istu trabezlaš. Ne jenjaš, pa ne jenjaš! Ku lajna se ponavlaš. Topla voda bi mev, pa se z mrzlo še nis niti enkrt aprav. Sem ti že mljonkrt pavedu, kedaj se je kej začel premikat pr ns.

Seveda. To je to. Ne boš premaknil slona. Korenina ne pozebe. Kam boš dal kravo, ko ni več štale? Jaz pa se iz meseca v mesec sprašujem ali je pilot še v letalu.

- Sosed, tebe ne morem prepričati, pa najbrž tudi soseda od soseda ne morem prepričati, pa od sosedovega soseda soseda tudi ne. Ampak to niti ni moj namen. Nikogar ne bi želel prepričevati v svoj prav. Samo tako preklemano bukovi ste vsi skupaj, da ne vidite prsta pred nosom in to mi nikakor ne gre v glavo. Jaz pravim, da poleg črne in bele obstaja tudi rožnata barva, vi pa vseskozi rinete le s črno in belo. To mi ne gre skupaj in to je tisto kar vseskozi lajnam! sem vzkipel in izvlekel denarnico, da plačam zapitek. Imel sem dovolj tega zatohlega zraka in hotel sem samo nekam ven, na svež zrak. Pomislil sem na sina, katerega doma čuva babica.

Sosed je naredil dolg požirek, sklenil roke nad šankom in Mici nakazal, naj ne sprejme mojega denarja.

- Sosed, prou dolg te nam mogu brant, če bvoš še naprej takule palitka razlagav. Vejš, kmet te ne apraša kaga devaš na njegov njiv ka te dabi u svoji salat, on te prej z matika nažge, pa te patem apraša kaga devaš na njegov njiv. Pr ns ne rabma tearije, pr ns se grje za dev. Ne rabma cgana k nav delav v občin. Ne rabma žapana, k bu vsacga sprašval za vsak tolar kam je šou. Ne rabma piflarja, k bu napisav tearija o času in prastoru. Mi rabma člaveka, ki vej h katermu se abrnt, da mu bo ta kej dav. K vej, kdu je ta glavn u vas. Če ti tu ne gre vkup, ti pač buh pomagej. Drugač pa tih bvod in ne gavor neumnosti.

Sosed je še enkrat krepko nagnil iz steklenice. Ob šanku so v vrsti sedeli njegovi prijatelji in pozorno spremljali vsak moj gib. Ozračje je bilo napeto, da bi ga lahko rezal in čutil sem, da mi zmanjkuje poguma. Kaj pa naj naredim? Sosed bo še vedno moj sosed in če si njega nakopljem za sovražnika, mi bo življenje še bolj težko. Sam sem le prišlek, tujek v tem mestu, on pa je tu že od pamtiveka. Tako, kot njegovi prijatelji. Tako, kot stara osnovna šola. Tako, kot ta gostilna. Kaj naj naredim? Se zamerim celi ulici in prenesem breme še na družino? Že tako je križ, ker z ženo nisva krstila otroka. Vse sosede jo gledajo postrani.

- Mici, sem rekel počasi, z občutkom težkega bremena na srcu. Daj meni in fantom še eno rundo na moj račun. Kakšno pivce že ne more škoditi. Ta malega bo pa tudi še malo babica počuvala. Moramo se malo pozabavati, ne pa samo o politiki razglabljati... Saj ne bo nič bolje in nič drugače, če mi tukaj modrujemo, sem dejal neprepričljivo, sam pri sebi preklinjajoč svoj poraz.

Mici je razsodno prikimala in mi dala vedeti, da sem se odločil prav. Nato je predme postavila polno steklenico in tako ponovila še štirikrat za vse preostale goste za šankom. Pogledal sem soseda, ki je še naprej trdovratno buljil predse in ni niti trenil z očmi, ko sem ga opazoval. Pomislil sem na to, kako hudo ga je moralo boleti, ko mu je stroj stisnil roko.

Zaznamki: