Bar pr`Mrtinet je organiziral II. Mrtinetov turnir 2K10 v odbojki na mivki, ki je potekal v nedeljo 8. avgusta. Prijavljenih je bilo 16 ekip ( mešano moški-ženska ), ki so se pomerili v predtekmovanjih po skupinah.Sledili so izločilni boji, v katerih sta končno zmago slavila mešan par Katja Juhart / Krže Uroš. Premoč zmagovalcem sta morala priznati brata Žnidaršič. V boju za tretje mesto sta slavila Rus / Skalja, ki se nista pustila ugnati paru Šnabl / Burger (nemško-slovenska dvojica). Za vsesplošno presenečenje turnirja sta poskrbeli ekipa Dvojčici (Lea in Joži Janežič) iz podmladka odbojkarskega kluba Flip-Flop iz Grosuplja. ki sta zasedli odlično peto mesto, saj sta bili daleč najmlajši udeleženki turnirja, kar pa nas navdaja z velikim optimizmom saj to pomeni da gre razvoj odbojke v Grosupljem v pravo smer.
Vsem udeležencem in vsem ki vas letos ni bilo pa vabljeni na Martinetov turnir 2K11. Posebna zahvala pa je letos namenjena društvu Rad imam Grosuplje za pomoč pri organizaciji letošnjega turnirja .
Posebna zahvala pa velja moderatorju prireditve gospodu Renatu Bedene in gospodu Iztok Vrhovcu, ki je v imenu društva Rad imam Grosuplje podelil priznanja.
Bar prMrtinet je v sodelovanju z odbojkarskim društvom FLIP-FLOP med 28.junijem in 1.julijem organiziral MIVKACAMP - šola odbojke na mivki. Preskrbeli smo za avtobusni prevoz izpred dvorane Brinje, kjer je avtobus odpeljal ob 8:00 in kamor se je ob 18:00 vrnil. Naše vaditeljice so poleg osnovnega namena kampa (učenje odbojke) pripravile različne animacije, ki so otrokom nudile različne možnosti spoznavanja športnega načina življenja, ki temelji predvsem na druženju, prijateljstvu,... Organizatorji pa smo preskrbeli za prehrano, okrepčila in vse ostale podrobnosti. Ker je tak kamp potekal prvič, pozivamo starše, da nam posredujejo občutke udeleženk kampa, da bomo vedeli ali se trudimo v pravi smeri da bo MIVKACAMP 2011 še boljši. Za pokušino in v videnje ostalim nekaj utrinkov s kampa:
Sosed je
spet glasen. Še bolj glasni so sosedje od soseda. Na splošno so vsi
okoli mene zelo glasni. In bogokletni tudi. Pravijo, da sploh ne bodo šli k
maši v nedeljo. Pravijo, da bodo šli raje na referendum. Glede na to, da imajo
za to cel dan časa, se zdi izgovor, da ne grejo k maši, precej za lase
privlečen, ampak recimo, da je arbitraža vseeno dovolj tehten razlog za to, da
pri župniku opravičijo svojo odsotnost.
Z Joškotom sva sedela
na vrtu najine stalne postojanke in opazovala tekače na 24 urnem teku po ulicah
našega mesta.
- Paglej te norce... A nemaja kej druzga za pačet? Kej za
nardit dama?
- Eh, Joško, ti gledaš samo na delo. Sploh pa Grosuplje
ni več zahojena vas. Grosuplje se
razvija v...ee... pravo mesto.
- Delat je trjeba! Če ne, ti greda sam neumnosti pa glav.
Naši palitki bi mel dvost mn bedari za pavedat, če b dama mel krava za pamolst
al pa žit za silirat. Kaga pa nš ta glavn palitk dela? Lavfa na maratoni v
Radench!
- No, saj se tudi pri teku fajn zmatraš. Po teku ti ravno
tako ne paše bedarije govorit...
-Ti s mejstn človk. Ti ne razumš kaga gavarim. Pr ns še zdej žvija mamce, ka sa asfalt prvč
vidle petindevetsejtga pr Bambiču na križišč. Kaj če njim tejk, pa gabcanje, pa
vse tu... One b rade v sabota čimveč na trgi pradale, ne pa da gledaja budalek
laufaja.
- Pa saj prodajo kar pač prodajo. Ne vem, kakšno zvezo ima
to s tekom ali s politiko ali s čim drugim.
- Gavarim ti a stvareh, k sa pamembne al pa nepamembne. Tku k ti pravš za arbitraža -
da sploh nej pamembn kaga se v nedela zgadi. Seveda je pamembn - al zgabima u
pagajanjh, al pa mama še šansa, da pridema du mav morja.
- Ah, daj no, Joško, nič ne bomo izgubil v nedeljo. Jaz sem
za to, da se meja reši in konec. Če pa misliš, da zaradi tega ne boš mogel več
plavati v Portorožu, je pa to tvoj problem, ker sploh ne vem, zakaj bi kdo
hotel plavati v Portorožu. Vse bo tako, kot je bilo, le da se bo končno začelo
vse skupaj reševati še na papirju, torej formalno. Tudi za naše ribiče ne more
biti kaj drugače.
Na mizi se je znašla nova runda in prav nič se nisem
obotavljal lotiti nove steklenice. Sonček je prijetno grel, tekači so se napol
vlekli po Adamičevi navzgor, Joško pa je že mencal svoje prste v pripravi
protinapada.
- Sej, zarad takh pa mama kar mama. U nedelja grje za
Slavenija. Al boma abdržal, kar mama, al pa grje vse k hadiču. Zatu je trjeba
it glasvt proti. Lepu piše u cajtngh kaku pa kaj, je trjeba kej prebrt kedaj,
pa kej paslušat , pa je!
- Ja, koga pa naj berem? Janševa glasila ala Demokracija,
Odmevi in podobno? Popoviča, ki bo itak celotno obalo pokradel do konca? Daj,
no, Joško , ne biti tako naiven! Tu gre spet za politiko. V resnici mi, navadni
ljudje, sploh nimamo kaj početi na
referendumu. Ta levi ne znajo povedati za kaj gre, ta desni igrajo na
domovinska čustva, vse skupaj je en navaden šmorn. Jaz imam vsaj toliko pameti,
da se odločam po svojem prepričanjih in ta nimajo zveze s politiki. Ker sem v
življenju za to, da se stvari rešujejo, sem tudi v tem primeru za to, da se to
vprašanje reši!
- Ti s Lablančan, prsjelnc. Teb sa u glava utupl, da je vse nina-nana. Pr ns vela kmejčka logika,
zdrava kmejčka logika. Jest ne rabm dost razmišat kaku pa kej. Tud razlagat mi
nej trjeba nč. Jest vejm, kaku stvari greja in pavem ti, da v tem primeri ne
greja v redi za nas. Če sa kravatarji
taku hadičevu zadovoln s tem, patem že nekaj ni v rejdi. Pa na eks!
- Mene pa moti, da se ne nobeden ne zna izjasniti za kaj
hudiča sploh gre! Če je stvar črna, je črna. Tukaj pa eni trdijo da je črna,
drugi pa, da je bela. Kako je lahko lisica zajec, če je pa lisica? Če je dostop
do morja je dostop do morja, če pa ni, pa ni. Če je pa nekaj vmes je pa nekaj
vmes. Vseeno pa mislim, da nobeden politik na svetu - razen Japoncev - ni tako
nor, da bi delal harakiri. Najbrž tudi Pahor ni, pa naj bo še tako sluzast.
- Jebela cejsta, kaga ti gavariš! Jebemt lisice in kunce, pa
še medvejde pavrh! Tu je Slavenija, tu grje za ns, ne pa za taka palitka, kukr
ja Pahar zganja!
- Pljuvaš čez politiko, še pred dobrim mesecem si pa norčije
zganjal s kandidaturo za župana. Ne vem, s kom zdaj tukaj nekaj ni v redu...
sem se zarežal.
- Takrt sem bil nabasan... Mav heca, pa mav zanosa, pa mav
zarejs. Pa pustma zdej tu. Zdeja gavarima a tem, da kravatarjem ne smema
papustit. Lahka več zgabima, k prdabima, pa fajrund!
Ker je bil njegov vzklik očiten znak, da Joško nima več z
ničemer podkrepiti svoja prepričanja, sem še enkrat več umolknil. Konec koncev
sem bil enkrat že ob zob zaradi njega, drugič etiketiran kot Ljubljančan, spet
tretjič mi je dal jasno vedeti, da nikoli ne bom razumel logike podeželja.
Še enkrat sva nazdravila, načela zadnji steklenici in
premišljevala vsak o svojih tegobah. Sam sem mislil na sina in o tem, da mi je
v bistvu vseeno ali grem na referendum ali ne, ker mu s tem še vedno ne bom
zagotovil zastonj Hippovih kašic. Po drugi strani pa sem si mislil, da bi šel
glasovati ravno zaradi takih trdobučnežev, kot je Joško.
- No, pa adijo, upam samo, da se v ponedeljek zjutraj ne
bova stepla pred hišnim pragom... sem
rekel, ko sem polokal svoje pivo.
- Nč se ne boj, sosed. Jest grjem že navsezgodej mamci
pamagat u hlevi, nam mev cajta, da b se kej kregav. Pol pa na šiht a
Kavinastroj, sej vejš, kaku je pr men... No, mej se!
Vem, sosed, vem, ampak ti si vsaj svoboden človek, ki po
mezdi v tovarni ne premišljuje kaj dosti o službi, arbitraži, morali ali
pravičnosti. Mene pa to tepe vsak dan. Poleg tega delam v slabo plačani službi,
ki se nikoli ne konča. V svetu hinavcev, podležev, karieristov in ubijalcev, za
katere so moralisti in pravičneži fosili
iz kamene dobe. Bolj ko ovajaš, bolj si cenjen. Bolj ko si podel, bolj si pri
vrhu.
Na poti domov sem v prsih začutil topo bolečino in zato pri
Špančku izpil še eno pivce. Samo eno, potem naj bi bilo dovolj. Pa čeprav je
bilo dovolj že nekaj referendumov nazaj.
OK. Tu sem. Pripravljen, da odtečem svojih sto kilometrov.Sto kilometrov po grosupeljskih ulicah. Približno 60 krogov mimo Osnovne šole Louis Adamič.Vsaj šestdesetkrat mimo Vodičarja, čevapdžinice in trgovine Tuš. Tak je načrt. Take so želje. In zato imam na voljo imam 24 ur. Natanko 24, nič več.
Petek, 28.maj2010. Tekel bom na 19. teku sreče, 24 urnem tekaškem maratonu po ulicah Grosuplja. Tekaška prireditev, ki ji v Sloveniji ni para. Pozabite na rekreativne maratončke po 21 ali 42 km. Tek sreče je vse kaj drugega kot samo maraton.
Blog 
